V četrtek, 7. novembra 2019, je v Mestni knjižnici Velenje potekal resničnosti pogovor Aleša Črniča z muftijem Nedžadom Grabusom. Resničnostni pogovori Aleša Črniča z izbranimi gosti je ciklusni dogodek velenjske knjižnice, namenjen odraslim obiskovalcem in širši zainteresirani javnosti. Aleš Črnič je doktor družbenih ved in redni profesor religiologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.
Kot je bilo zapisano v napovedniku dogodka je »tik pred otvoritvenim mujezinovim klicem z minareta ljubljanske džamije« organiziran pogovor z muftijem Islamske skupnosti v RS, prof. dr. Nedžadom Grabusom, voditeljem druge največje verske skupnosti v Sloveniji in profesorjem na Fakulteti za islamske znanosti v Sarajevu.
Pogovor je potekal o slovenski družbi in muslimanih, ki so del slovenske družbe že dobro stoletje, o nastajanju prve džamije, njenemu financiranju, politiki in državi. Čeprav je bilo vprašanje džamije v Ljubljani vedno pereče in najbolj izpostavljeno, mufti prof. dr. Nedžad Grabus ni želel posebno govoriti o vseh izzivih, ki so spremljali petdesetletni proces gradnje, saj je to vprašanje, ki ga je potrebno kritično valorizirati in analizirati. Mufti meni, da je za sedaj bolj pomembno govoriti o viziji kako bo džamija delovala in razvijala programe, ki bodo namenjeni vernikom in slovenski družbi. Ključno je, da je z izgradnjo džamije, Ljubljana postala enakovredno mesto drugim evropskim prestolnicam inse je odločila za svetovljansko prepoznavnost, ne pa za zapiranje v lokalne okvirje, kot tudi da se je potrdilo splošno zavedanje, da demokracija med drugim, pomeni spoštovanje in zagotavljanje pravic vsem sestavnim delom sodobne slovenske družbe.
Sogovornika sta se med drugim v pogovoru dotaknila tudi pomena različnih vlog določenih posameznikov in družbenih skupnosti in opozorila kako pomembno je, da na vloge gledamo z različnih zornih kotov in pozicij. Pri pogovoru sta načela tudi bolj globalna vprašanja in pokomentirala svetovne razmere ter ustvarjanje »civilizacijskih« trkov, ki se dogajajo na različnih koncih sveta. Govorila sta o razumevanju oziroma nerazumevanju islama in muslimanov na zahodu. Zaključila sta s komentarjem na zastavljeno vprašanje o sekularnosti kot načelu in zelo dobrem konstruktivnem okvirju umeščanja in delovanja verskih skupnosti v sodobni evropski družbi ter utrjevanju demokracije kot garancije za spoštovanje različnosti v sodobnem svetu.