V torek, 4. junija 2019, je mufti prof. dr. Nedžad Grabus vodil bajramsko molitev v Ljubljani in nagovoril zbrane vernike. Celoten Muftijev nagovor objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovani bratje in sestre,
danes nastopa bajram, ki označuje konec blagoslovljenega meseca ramazana. Ramazan je mesec razodetja Svete Knjige Kur’ana in mesec posta. V vseh pomembnih religijah obstaja obred posta, odrekanje hrani in pijači, strastem, grdim besedam in navadam. Post ima drugačen koncept kot diete, kajti dieta je v glavnem skrb za fizični vidik sveta, post pa vključuje tudi duhovno razsežnost in jemlje človeka kot celoto, ne samo kot segment enega dela njegovega bitja. Post človeku odkriva razsežnosti duhovnosti, ki so skrite v vsakdanjem življenju, in ga hkrati uči solidarnosti in sočutja z ljudmi, živečimi v razmerah, ki jim ne omogočajo dostojnega življenja na tem svetu. Ko se postimo, veliko več razmišljamo o ljudeh, ki nimajo normalnega dostopa do vode, nimajo dovolj hrane, niso zaščiteni, hkrati pa se bolj zavedamo blaginje, ki jo uživamo, ter da živimo v svobodni in razviti družbi. Zato človek tudi v razviti družbi, ne glede na svoj status, mora ohranjati skromnost in se izogibati prevzetnosti, saj to uničuje človečnost v nas. Prevzetnost je lastnost, ki bo človeku preprečila vstop v Džennet (raj), porušila mu bo duhovni mir in mir z ljudmi. Muhammed, Bog naj ga blagoslovi in mu podari mir, nas opozarja: ”V Džennet (raj) ne bo vstopila oseba, v katere srcu je delček prevzetnosti.” Pri tuzemnih vprašanjih se družbeni status meri po vplivu, moči in materialnih dobrinah. Zato sta sebičnost in prevzetnost lastnosti, ki uničujeta medčloveške odnose. Post, molitev, duhovnost, dobrodelnost in miloščina nam pomagajo, da ohranimo človečnost in zavest o pomembnosti krepitve vrednot, ki nam omogočajo, da gradimo družbo, v kateri bodo šibki in nemočni varni pred manipulacijami oblastnikov in oseb, ki zlorabljajo svoj položaj moči. To je nenehen izziv na tem svetu, s katerim se vsaka generacija sooča na svoj način.
Kur’anski pogled na svet nas spodbuja, da ohranimo upanje v Božjo milost
Branje, poslušanje in proučevanje Kur’ana, še zlasti v mesecu ramazanu, krepi našo duhovnost in vero ter nas spodbuja, da se moramo za dobro truditi in boriti vse življenje. V kur’anskih pripovedih in izkušnjah Božjih poslancev najdemo navdih za artikuliranje in definiranje lastnih pogledov na svet in obvladovanje težav, s katerimi se sooča človek. Kur’anski pogled na svet nas spodbuja, da ohranimo upanje v Božjo milost in ne obupamo v težkih trenutkih ob različnih življenjskih izzivih, saj s ”težavnostjo prihaja olajšanje”(El-Inširah, 5). Branje, učenje, razmišljanje,h katerim nas Kur’an nenehno poziva, razvijajo skupnost vernikov, ki so sposobni razumeti in živeti po Božjih napotilih v svojem času in glede na specifične družbene okoliščine. Verjamemo, da je Kur’an Božja knjiga, Knjiga, ki nenehno vztraja pri verovanju v Vzvišenega Boga in Bodoči svet ter človekovi odgovornosti za storjena dejanja. Kur’anska vztrajnost pri pravičnosti je bistvo učenja islama. V kur’anskem poglavju (suri) An-Nisa nam Vzvišeni Bog sporoča:
”O, verniki! Bodite vedno pravični in zavoljo Boga pravično pričajte, čeprav bi pričali v svojo škodo ali v škodo svojih staršev ali v škodo svojih bližnjih – pa naj so bogati ali revni. Bog bo poskrbel zanje! Zato se ne predajajte strastem, da ne bi postali nepravični. Če boste krivo pričali ali se ogibali pričevanju, vedite, da Bog resnično ve, kaj delate.” (An-Nisa, 135)
”Bog zahteva, da spoštujete pravice vsakega človeka, zahteva dobrodelnost,da z bližnjim delite imetje; prepoveduje pa razvrat, vse, kar je odvratnega in pa nasilje. Svetuje vam, da sprejmete nauk. ” (An-Nahl, 90)
Veliko kur’anskih stavkov govori o konceptu pravičnosti in razvijanju družbenih odnosov, ki vsakemu človeku omogočajo dostojno življenje. Zavedamo se, da je idealni koncept pravičnosti na Zemlji težko vzpostaviti, vendar iz teh stavkov razumemo, da smo vsi poklicani k pravičnemu življenju ter da so vsi ljudje, ne glede na družbeni status, enako odgovorni za dobra dela in da preprečujejo nastajanje razmer, ki delujejo uničujoče za medsebojne odnose, povzročajo negotovost in nered na Zemlji. Na samem začetku drugega kur’anskega stavka Vzvišeni Bog opisuje značajske lastnosti ljudi, ki trdijo, da so verniki in s svojo manifestacijo verovanja zavajajo Vzvišenega Boga in vernike, vendar kot pravi Kur’an, oni zavajajo sami sebe, a tega ne občutijo. Vzvišeni Bog pravi, da so to ljudje ”bolnih src” ali ”bolnih namenov”, saj ne govorijo resnice. (Al-Bakara, 8‒10)
”Če jim rečete: ‘Ne delajte nereda na svetu,’ odvrnejo: ‘Saj vendar delamo red.’ Kaj res? V resnici delajo nered in se tega ne zavedajo.” (Al-Bekara, 11‒12)
Omenjeni kur’anski odlomki spodbujajo verovanje in prepričanje, da je potreba po krepitvi pravičnosti in vladavine prava univerzalna vrednota, ki povezuje vse ljudi, in da na tej vrednoti mora temeljiti vsaka družba. S svojimi postopki, ravnanji in odnosom prispevamo svoj delež k družbi ter s tem sledimo bistvu kur’anskega sporočila ter razvijamo družbene odnose, ki temeljijo na vrednotah pravice, pravičnosti in resnice.
V kur’anskem konceptu pravičnosti, enako kot v moderno-sekularni pravni ureditvi, je mogoče dobiti pravno odpravnino za povzročeno škodo, vendar je Kur’an postavil tudi koncept medsebojnega odpuščanja, kot individualno odločitev, kar je odraz zrelih in duhovno popolnih posameznikov.
Koncept pravice in pravičnosti je pomemben, a so pomembni tudi mehanizmi, ki omogočajo zaščito slabih in nemočnih v družbi, saj je pot do pravice velikokrat počasna in dolgotrajna. Zato je potreben tudi koncept milosti in usmiljenja. Najpogosteje izgovorjeni stavek v naši verski praksi je ”Bismillahirrahmanirrahim–V imanu Allaha, Milostnega, Usmiljenega.”Bog je Milosten do ljudi in ravno zato je treba koncept milosti prenašati in širiti med ljudi. O značilnostih meseca ramazana poslanec Muhammed, a.s., pravi: ”Z nastopanjem meseca ramazana se odprejo vrata milosti.”(Buhari) Pri zaščiti človeške dignitete je treba varovati in razvijati koncept medsebojnega odpuščanja in pravičnosti. V kur’anskem konceptu pravičnosti, enako kot v moderno-sekularni pravni ureditvi, je mogoče dobiti pravno odpravnino za povzročeno škodo, vendar je Kur’an postavil tudi koncept medsebojnega odpuščanja, kot individualno odločitev, kar je odraz zrelih in duhovno popolnih posameznikov. Omenjeni koncept Vzvišeni Bog opredeli kot najvišjo stopnjo zavesti o pravičnosti in bližine z Bogom.
”Če oprostite, potem ste najbližje zavesti o Bogu.”(Al-Bekara, 237)
Med najpogostejšimi priprošnjami, ki jih izrekamo Bogu, ko Ga prosimo za odpuščanje, je: ”Allahumme inneke Afuvvun Kerimin tuhibbu el-afve f’afu anna, moj Bog, res si Ti Tisti, ki odpušča, rad odpuščaš, zato odpusti tudi meni.”Koncept milosti pomeni medsebojno odpuščanje ter pomiritev in ravno zato je ramazanski bajram edinstvena priložnost za zgladitev medsebojnih odnosov in rešitev morebitnih sporov.
Naša posvečenost znanju, pravici, pravičnosti ob konceptu milosti in nenehnem boju proti neredu, korupciji in vsem slabostim, ki razjedajo družbo, morajo biti visoko na lestvici nalog, do katerih se moramo odgovorno vesti.
Za navedena koncepta pravičnosti in milosti je treba razvijati vrednoto, ki temelji na prvih razodetih kur’anskih stavkih, in sicer nenehno posvečenost učenju, znanju in raziskovanju. Družbe, ki cenijo znanje in učene ljudi, več pozornosti namenjajo šibkim v družbi. Koliko pozornosti je poslanec Muhammed, Bog naj ga blagoslovi in mu podari mir, namenjal učenosti, izvemo iz hadisa,v katerem je dejal:”Tisti, ki ne spoštuje starejše osebe, nima milosti do mlajših in ne priznava pravice učenim ljudem, ne pripada našemu ummetu (skupnosti)”. Naša posvečenost znanju, pravici, pravičnosti ob konceptu milosti in nenehnem boju proti neredu, korupciji in vsem slabostim, ki razjedajo družbo, morajo biti visoko na lestvici nalog, do katerih se moramo odgovorno vesti. Tako lahko razvijamo dostojanstvo in pokažemo veličino naše vere, ki jo od znotraj razdirajo ljudje bolnih src in slabih namenov, odeti s ”pokrivalom”, ki se imenuje muslimanska vera, vendar je v popolnem nasprotju z ideali in vrednotami, ki so navedene v tej hutbi (pridigi).
Zaskrbljeni smo zaradi razvoja islamofobije
Kur’an vztraja pri individualni odgovornosti, zato je vsak izmed nas poklican, da skrbi za svoje življenje, saj bo sleherni od nas odgovarjal za svoja ravnanja. Obstaja veliko tem, ki se v sodobnem svetu povezujejo z islamom ali s katerimi se ljudje s pomočjo medijev zastrašujejo glede islama. Zaskrbljeni smo zaradi razvoja islamofobije, ki se s pomočjo ekstremističnih in nacionalističnih platform na ravni Evrope prenašajo tudi na območje Slovenije in se manifestirajo skozi določene medije ter politične koncepte pri vsakodnevnem etiketiranju in definiranju islama kot nasilne religije. Manipuliranje s političnimi koncepti multikulturnosti, ki je pogosto evfemizem za asimilacijo, ustvarja negotovost pri ljudeh, spodbuja in širi sovraštvo, kar je resen družbeni problem. Kot evropski muslimani smo občutljivi za kakršnokoli vrsto širjenja sovražnega govora med ljudmi, saj iz lastnih izkušenj vemo, da se to lahko sprevrže v neželene posledice, kot se je to zgodilo z genocidom v Srebrenici. Pozivamo odgovorne v državi, da problemu sovražnega govora do vseh kategorij v družbi namenijo več pozornosti. Seveda nas kot odgovorne za to področje skrbi sovražni govor do islama, ki je postal sprejemljiv ne glede na dejstvo, da je po Ustavi Republike Slovenije prepovedano širiti sovraštvo, ki temelji na verski ali nacionalni pripadnosti. Zavedamo se vrednote svobode govora v demokratični družbi, vendar svoboda govora ne more biti izgovor za širjenje sovražnega govora do drugih. Prosimo Vzvišenega Boga, da nam podari mir v naših srcih, mir v Sloveniji in na vsem svetu.
Upamo, če bo Bog dal, da bomo prihodnjo ramazansko bajramsko molitev opravili v džamiji.
Spoštovani,
v preteklih enajstih letih smo si na vso moč prizadevali za nakup zemljišča in gradnjo džamije v Ljubljani. Gradnja Muslimanskega kulturnega centra se bliža koncu. Upamo, če bo Bog dal, da bomo prihodnjo ramazansko bajramsko molitev opravili v džamiji. Prosimo Vzvišenega Boga, da sprejme naše molitve, podari zdravje našim staršem, otrokom in vsem nam. Prosimo Ga za zdravje bolnim, zadolženim da pomaga vrniti dolg, vsem, ki so zapustili ta svet, naj odpusti in podari Džennet. Bajram pomeni radost v naših srcih in radost je treba deliti s svojo družino, sorodniki, prijatelji in sosedi. Želimo vam prijetne bajramske dni.
Bajram Šerif Mubarek Olsun. Vesel in srečen bajram. Kullu am ve entum bihajr! Me fat bajrami! Za mnogu godini bajram. Bahtalo Bajrami.
