V četrtek, 14. septembra 2017, je na Fakulteti islamskih ved v Sarajevu magistriral Nevzet Porić, generalni sekretar Mešihata Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji.
Naslov magistrske naloge generalnega sekretarja je ”Prevodi Kur’ana v slovenski jezik in njihova percepcija”. Zagovarjal jo je pred komisijo v sestavi:
prof. dr. Almir Fatić (predsednik),
prof. dr. Enes Karić (mentor) in
prof. dr. Nedžad Grabus (član).
Javni zagovor se je pričel z recitiranjem Kur’ana hafiza Špendija Fidanja, imama v Ljubljani. V prvem delu zagovora je prof. dr. Almir Fatić predstavil temo in kandidata ter navedel osnovne podatke iz njegovega življenjepisa. Nato je komisija predstavila svoje poročilo o temi magistrske naloge. Prof. dr. Enes Karić, mentor in član komisije, je predstavil poročilo komisije ter dodal, da je kandidat v celoti izpolnil cilje in naloge magistrske naloge. Prav tako je povedal, da je z uporabo primerjalne in opisne metode analiziral obstoječe prevode Kur’ana v slovenskem jeziku, podal strokovno oceno prevodov, osvetlil kontekste, v katerih so prevodi nastajali ter kritično analiziral terminologijo in prevajanje lastnih imen. Na koncu je komisija poudarila, da je to prva analiza, ki strokovno predstavlja omenjeno vprašanje, zato je njen prispevek še toliko pomembnejši.
V nadaljevanju je Nevzet Porić predstavil razloge za raziskovanje navedene teme. Predstavil je tudi metodologijo, ki jo je uporabil pri raziskovanju, vire in literaturo ter ključne sklepe, do katerih je prišel s svojo raziskavo.
Iz magistrske naloge izpostavljamo:
”V tem delu se bomo ukvarjali z enim delnim in tremi celotnimi prevodi Kur’ana v slovenski jezik: z delnim prevodom Kur’ana avtorice Nine Svetlič, ki ga je naslovila ”Kur’an o Kur’anu, Bogu, islamu” iz leta 2003; s prevodom Klemna Jelinčiča iz leta 2004; s prevodom Erika Majarona iz leta 2005 ter s prevodom Mohsena in Margit P. Alhady iz leta 2014.
Omenjeni prevodi se nikoli niso resno preučevali in prevodne rešitve se niso podrobno razčlenjevale, čeprav so ti prevodi pogosto brani in ima izvode teh prevodov na svojih policah skoraj vsaka knjižnica.
Vsi prevodi Kur’ana v slovenski jezik, ki jih obravnavamo tukaj, so bili narejeni oziroma izdani zaradi zanimanja posvetne in civilne javnosti za prevod Kur’ana, in sicer po 11. septembru leta 2001, ko se je v Sloveniji in tudi drugod po svetu začelo več govoriti o islamu. Ker se je javnost čedalje bolj zanimala za vprašanja islama, se je porodila zamisel, ki jo je leta 2001 izoblikovalo in v obliki razpisa za prevod Kur’ana v slovenski jezik objavilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Razpis je bil namenjen založniškim hišam. Naloga prevesti in izdati prevod Kur’ana v slovenski jezik je pripadla Študentski založbi v Ljubljani, ki je podpisala pogodbo z Mohsenom in Margit P. Alhady. Njima je bila zaupana naloga prevesti Kur’an iz arabskega v slovenski jezik. Sočasno je Klemen Jelinčič prevajal Kur’an v lastni režiji. Tudi Erik Majaron je samostojno prevajal Kur’an. Nina Svetlič, poznavalka arabskega jezika, je opravila delni prevod, pri čemer je prevajala kur’anske ajete neposredno iz arabskega jezika. Dolgo pred nastankom teh prevodov je Barbara Hočevar Balon (ko je nastal prevod, se je pisala Arayn) prevedla 81. kur’ansko suro z naslovom Et-Tekwir (Potemnitev sonca). Njen prevod še danes uporabljajo na gimnazijah.
Pisati o problematiki prevajanja Kur’ana v slovenski jezik pomeni pisati o poskusih percepcije Kur’ana v jeziku, ki ga govori narod, živeč v državi, katere večinsko prebivalstvo je krščanske vere in katerega kultura temelji na krščanskih koreninah. Razen tega je ta država članica Evropske unije, ki združuje narode in države z lastnimi pogledi na islam in islamsko vero. Po kazalnikih, ki so nam dostopni iz literature, izobraževalnega sistema, javne razprave in osebnih izkušenj, je poznavanje islama med Slovenci na nizki ravni. Obstoječi prevodi Kur’ana v slovenski jezik so zgolj goli, lahko bi rekli tudi suhoparni prevodi, brez vsakršnih pojasnil in razumevanja vsebine ter večplastnosti kur’anskega sporočila. Slovenska akademska javnost v glavnem ne pojmuje islama kot enega izmed abrahamskih verstev, temveč pogosto celo znanstveno in akademsko razumevanje islama temelji na močni medijski podobi Kur’ana in islama, ki jo vsakodnevno reproducirajo mediji, še zlasti desničarski. Poleg tega v okviru slovenske univerzitetne javnosti ni sistematiziranega proučevanja islama. V slovenskem jeziku v glavnem ni relevantnih del o islamu. Prevedena dela so povečini napisali nemuslimanski avtorji ali avtorji, katerih teme in knjige so namenjene dodatnemu poglabljanju stereotipov o muslimanih. Seveda so tudi izjeme. Ko govorimo o Kur’anu in o prevodu Kur’ana, bi lahko dejali, da obstoječi prevodi, ki ne vsebujejo nikakršnih pojasnil, še dodatno zmedejo slovenskega človeka, čigar poznavanje islama je po zaslugi medijev površno, skromno in napačno profilirano.
S tem delom bomo poskušali opozoriti na nekatera pojmovanja, ki se porajajo ob branju Kur’ana, s pomočjo katerih bo laže razumeti nekatere dele Kur’ana, na podlagi katerih nastajajo novi stereotipi in predsodki glede islama in muslimanov. V tem delu bomo predstavili razumevanje prevodov Kur’ana v slovenščini in opozorili na nekatere napake v prevodih. Ko govorimo o prevajanju Kur’ana v slovenski jezik, se ukvarjamo s fenomenom oziroma pojavom novejšega datuma. V slovenskem jeziku ni izoblikovano in sprejeto islamsko izrazoslovje. Pri pojasnjevanju pomembnih islamskih izrazov je pogosto uporabljeno krščansko izrazoslovje.
Upamo, da bo to delo pripomoglo k boljšemu razumevanju vprašanja, ki je predmet našega raziskovanja, in k lažji in bolj kakovostni percepciji univerzalnih kur’anskih vsebin.” Sledila so vprašanja članov komisije ter soglasna ocena, da je kandidat uspešno zagovarjal magistrsko nalogo in si s tem pridobil naziv magister islamskih ved s področja tefsira (kur’anska interpretacija).
Svečanega dogodka zagovora so se poleg članov družine magistra Nevzeta Porića udeležili še profesorji s Fakultete islamskih ved v Sarajevu: prof. dr. Zuhdija Hasanović (dekan Fakultete islamskih ved v Sarajevu), prof. dr. Ismet Bušatlić (bivši dekan Fakultete islamskih ved v Sarajevu), prof. dr. Jusuf Ramić, prof. dr. Orhan Bajrektarević, prof. dr. Mustafa Hasani (prodekan Fakultete islamskih ved v Sarajevu), asistenti: dr. Senad Ćeman, mag. hfz. Abdulaziz Drkić, mag. Fadil Maljoki, mag. Muharem Omerdić, bivši šef versko-izobraževalne službe Rijaseta Islamske skupnosti u BiH, kolegi imami iz Republike Slovenije in Sarajeva ter sorodniki in prijatelji. Zapisnik o postopku javnega zagovora je vodil prof. dr. Samir Beglerović, sekretar Sveta podiplomskega študija.
Magistrsko delo z naslovom ”Prevodi Kur’ana v slovenski jezik in njihova percepcija” je pomemben prispevek k pristopu prevajanja in interpretacije Kur’ana v slovenskem jeziku. To je prvo delo, ki se ukvarja z analizo prevoda Kur’ana v slovenščini, razumevanjem Svetega Besedila z znanstvenega in teološkega vidika. Delo je pomemben prispevek za širšo bralsko množico, ki se zanima za vsebino Kur’ana v slovenskem jeziku. Magister Nevzet Porić je združil teološko in jezikovno kompetenco s ciljem analitično preučiti dozdajšnje prevode Kur’ana v slovenščini in tako ponudil izjemo pomembne sklepe na to temo. To delo bo v pomoč prevajalcem in raziskovalcem ter jim nudilo smernice za prevode Kur’ana v slovenski jezik.
Čestitamo magistru Nevzetu Poriću in mu želimo, da njegova magistrska naloga prispeva k čim bolj objektivni interpretaciji kur’anskega besedila v slovenskem jeziku. Prav tako mu želimo, da nadaljuje z akademskim in znanstvenim izpopolnjevanjem v korist širše skupnosti.
O magistru Nevzetu Poriću
Magister Nevzet Porić se je rodil 5. decembra 1977 v Bihaću. Osnovno šolo je končal na Jesenicah (Republika Slovenija), leta 1998 pa je maturiral na zagrebški ”Medresi dr. Ahmed Smajlović.” Nato je leto dni preživel na Cipru, kjer se je učil angleški jezik. Po vrnitvi s Cipra se je vpisal na Fakulteto islamskih ved v Sarajevu in jo uspešno zaključil 22. junija 2004. Od leta 2003 je na funkciji generalnega sekretarja Mešihata Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji. Od prve izdaje je član uredništva Ambera, glasila Islamske skupnosti v RS, od leta 2011 pa je njegov glavni urednik. Od januarja 2013 je direktor kulturno-izobraževalnega zavoda Averroes ter direktor Vakufa Islamske skupnosti v RS. Je urednik knjig ”Sožitje je naša pot” ter zbirke hadisov ”Tako je govoril poslanec Muhammed, a.s.” Je član Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana. Poročen je in ima dva otroka.
Pripravil: Nevres Mustafić
