Mufti prof. dr. Nedžad Grabus sodeloval na 6. svetovnem mirovnem forumu v Džakarti

V organizaciji Centra za dialog in sodelovanje med civilizacijami iz Indonezije ob pomoči Muhamadijja organizacije iz Indonezije in Cheng Ho multikulturne fundacije iz Malezije, ter na povabilo Muhammada Sirajuddina Syamsuddina je v Džakarti od 1. do 4. novembra 2016, mufti prof. dr. Nedžad Grabus sodeloval na 6. svetovnem mirovnem forumu na temo: Zatiranje nasilnega ekstremizma: človeško dostojanstvo, globalna nepravičnost in skupinska odgovornost. 

Forum je odprl indonezijski predsednik nj. eksc. Joko Widodo. Predsednik je poudaril odgovornost držav in oblasti pri upravljanju družbenih procesov in spoštovanju različnosti in religijskih pluralitet, promociji mirnega sožitja in razumevanje med različnimi kulturnimi in religijskimi identitetami. Na forumu je sodelovalo 180 religijskih voditeljev, aktivistov, znanstvenikov, vladnih in nevladnih predstavnikov iz 42 držav.

jakarta1Program je organiziran v šestih sekcijah v katerih so udeleženci analizirali različne aspekte, vzroke, pojave in možne izboljšave pri doseganju družbene kohezije in zatiranju ekstremnih, radikalnih idej, ki vodijo v nasilne in teroristične akcije, ki pa uničujejo družbeno stabilnost. Analizirani so bili ekonomski, socialni, kulturni, religijski in drugi aspekti, ki pogojujejo nastanek ekstremnih idej. Mufti dr. Grabus je sodeloval pri sekciji o odgovornosti skupnosti pri razvoju pogojev za doseganje družbene kohezije in zatiranju razvoja radikalnih idej. Mufti je govoril na temo z naslovom: Nasilje uničuje bistvo religioznosti. Poudaril je problem s katerim se soočajo organizirane verske skupnosti in administracije pri prenašanju religijskih idej znotraj skupnosti v kateri delujejo in problem komuniciranja s širšo družbeno skupnostjo.

Objavljamo del muftijevega govora:

“V sodobnem svetu polnem sprememb in izzivov, vsak dan poskušamo iznajti odgovor na vprašanje kako ohraniti družbeno kohezijo in versko stabilnost ob spoštovanju različnosti. To vprašanje se posebej nanaša na položaj verskih manjšin v okoljih v katerem je druga religija večinska. Ob spoštovanju zakonskih in normativnih standardov, razvoju zavesti o pomembnosti vsakega bitja na Zemlji, je potrebno razvijati narativ, ki nam bo omogočil, da drugega in drugačnega ne doživljamo kot sovražnika temveč kot svojega bližnjega, ker verjamemo, da je različnost človeških barv kože, jezika in vera Božja volja in Njegova kreacija. Vzvišeni Bog pravi: “Od Njegovih znakov ustvarjanja so ustvarjanje neba in Zemlje, in raznolikost vaših jezikov in barv kože. Zares so to znaki za tiste, ki vedo”. (Ar-Rum, 22)

Razvoj zavesti o odgovornosti pri tolmačenju religije je postala nuja. Vera kot iskanje transcendentne resnice, smisla življenja, razvijanje etičnih vrednot, ki bogatijo naše življenje je bistveni smisel vseh religij. Poenostavljanje religije in zgolj formalno manifestiranje, zapiranje v konservativizem, pregledovanje religijskih resnic skozi zgodovinske rekonstrukcije dogodkov, ki so obeleženi z boji in neprestanimi nesporazumi, pripelje do najbolj grobe politične in ideološke manipulacije z religijo. V sodobni liberalno-hedonistični civilizaciji se tudi vero poskuša postaviti v funkcijo nasilja, ekstremizma in terorizma. Zato je sodobno obdobje skozi katero potuje človeška civilizacija velik izziv za vse ljudi kateri se zavzemajo za resnično religioznost, razumevanje in življenje vere kot notranjega miru za tem pa tudi miru med ljudmi. Gradnja miru je samoumevni proces. Ob tem je potrebno vložiti zelo veliko duhovne in intelektualne energije. Obstaja več nivojev s katerimi se lahko doseže izboljšanje. Najprej na vzgojno-izobraževalnih nivojih in to na vseh, od predšolskega do doktorskega študija. Preveč je literature v izobraževalnem sistemu, ki širi zelo negativno sliko o drugačnem verovanju. Izboljšanje se mora doseči tudi na nivoju tolmačenja religije v džamijah, cerkvah, sinagogah in religijskih hramih. Duhovniki in imami imajo velik vpliv na ljudi zato je poleg neprestanega napredovanja znotraj lastnega poklica pomembno razvijati tudi vsebine in pridobivati znanja, ki bo omogočilo pogled na druge, ker vsi smo Božja bitja, s spoštovanjem in razumevanjem. Tretji nivo so mediji. Pomembno je vzdrževati stalni kontakt z ljudmi, ki zagovarjajo resnico in ki cenijo človeško dostojanstvo. Ob menjavi diskurza o veri se bodo posledično tudi harmonizirali medsebojni odnosi. Seveda, slabe novice bodo vedno prej prišle do poslušalcev kot dobre vendar nas to ne sme zaustaviti pri naši misiji afirmiranja in širjenju dobra. Bolj resni so problemi znotraj skupnosti, širjenje ideoloških konceptov in reduciranje religije na zgolj mehansko manifestiranje kot pa so pritiski na skupnost vernikov s pomočjo ekstremnih faktorjev. V islamskem učenju je Bog mir, On daje mir, mir gre od posameznika in se širi v družbo. Zato je resnična religioznost tista, ki je mirna in ki širi mir. Nasilje uničuje smisel religije zato je nasilje tudi največji sovražnik religije. Skupnost ima veliko odgovornost pri izobraževanju in vzgoji ljudi v veri kot tudi pri širjenju idej o spoštovanju drugačnih verovanj. Resnična vera se razvija in dosega samo po mirni poti. Nasilje ne sme biti opravičeno in potrebno je razviti koncept, ki bo na teoretskem in praktičnem planu porazil ideje, ki z nasilnimi dejanji uničujejo veliko islamsko religijo in kulturo”.