Hutba – Ramazanski bajram 2016

 

Hvala Gospodarju vseh svetov za darove in milost vere, naj je salavat in selam na Muhammeda, a.s., zadnjega Božjega Poslanca, naj je salavat na njegovo častno družino, ashabe (prijatelje) in vse ljudi, ki so mu sledili in mu sledijo v dobrem vse do Sodnega dne.

Spoštovani bratje in cenjene sestre,

danes je prvi dan ramazanskega bajrama leta 1427/2016. Vzvišenemu Stvarniku smo hvaležni za milosti vere. Ramazanski bajram je krona ibadeta (bogoslužja), ki smo ga intenzivno opravljali v mesecu posta. Post je duhovna moč, ki krepi človeka in ga uči, da ceni milost hrane, ki nam jo je podaril Vzvišeni Bog. Človek s svojim delom in trudom obdeluje zemljo in proizvaja hrano za življenje ljudi in živali. Na svetu nikoli ni bilo akumuliranega bogastva in zalog hrane, kot je to v razvitih in naprednih državah. Če se proizvodnje in konzumiranja hrane lotevamo samo zaradi konzumerističnih in potrošniških interesov, ta hrana ne bo imela blagoslova. Zato se v naši kulturi vedno pred zaužitjem hrane izgovori Božje ime, po koncu obroka pa se zahvalimo Vzvišenemu Bogu. Znano je, da se sodobna civilizacija pogosto označuje kot konzumeristična in potrošniška.

Podatki o metanju hrane med odpadke so za države Evropske unije, vključujoč Slovenijo, zaskrbljujoči. V islamski kulturi vzgoje je hrana milost, posebej tista, ki se ceni in čuva, naše babice so nas učile, da ostanki hrane, posebej če se neprimerno ravna z njimi, simbolično povedano ”jokajo”. Zato je alarmanten podatek, da se v Sloveniji letno na osebo v povprečju zavrže približno 70 kilogramov hrane. Medtem ko ima v razvitih državah veliko ljudi težave s preveliko težo, je v nerazvitih državah še vedno milijarda ljudi izpostavljena lakoti. Težav v obliki razlik med razvitim in nerazvitim svetom ne moremo rešiti, prav tako ne moremo rešiti težav velikega števila ljudi, ki umirajo od lakote, lahko pa razvijamo zavest o tem, da je zmernost tudi v konzumiranju hrane specifična kultura, ki se je razvila iz našega pogleda na svet in islamski nauk.

Muhammed, a.s., je priporočil, da se v trebuh vnese ena tretjina hrane, ena tretjina vode, tretjina pa naj ostane prazna, da bi človek lažje živel in delal. Zato je tudi za post poslanec Muhammed, a.s., povedal, da ima zdravilni učinek: ”Postite se in zdravi boste.” S postom pomagamo sebi, hkrati pa se nam odpirajo nova spoznanja o stanju ljudi, ki so rojeni v drugih okoliščinah in nimajo dovolj možnosti ali sredstev za življenje dostojnega človeka.

S postom se naučimo odmakniti se od golega materializma in osvoboditi se okov svojih slabosti. Zato se s postom kot telesnim in duhovnim čiščenjem neposredno povezuje materialno čiščenje imetja skozi zekat in sadekatu-l-fitr.

Kot je alarmanten podatek o velikih količinah hrane, ki se jih odvrže v odpadke, tako je zaskrbljujoče, da manj kot sto ljudi na svetu kontrolira bogastvo več kot treh milijard ljudi.

V suri Al-Humaza Vzvišeni Bog opozarja na dejstvo, če se imetje ne koristi za splošno dobro ljudi, je to negativna lastnost, ki bo človeku prinesla samo slabosti. Problem distribucije materialnega dobra bo ostal en od največjih izzivov za človeka na Zemlji. Vsakemu človeku pripada pravica, to je njegov hakk, da ima možnost s poštenim delom zaslužiti svojo nafako, s katero bo živel dostojanstveno, šolal svoje otroke in delal za splošno dobro. Post nas uči, da je pomemben individualni napor v odrekanju od viška, od tistega, kar nam ne koristi, medtem ko drugim lahko pomaga. Zaradi vsega tega je ramazan mesec duhovne rasti, spoznanja, mesec znanja, Knjige in mesec socialne povezanosti Skupnosti. Prosimo Vzvišenega Boga, da milost posta in duhovne rasti ostanejo naše smernice v življenju in nam pomagajo v razvijanju pozitivnih lastnosti, ki bodo krepile našo vero in človeško dostojanstvo.

Spoštovani,

v svetu, v katerem živimo, se nenehno in vedno znova soočamo z izzivi v govoru, razlaganju in razumevanju islama. V suri Bekare je veličasten pogovor med Vzvišenim Bogom in meleki (angeli), v katerem beremo, kako so meleki označili človeka kot bitje, ki bo na Zemlji povzročal nered in prelival kri.

”Ko Gospodar tvoj reče melekom: ‘Jaz bom na Zemlji postavil namestnika.’ Meleki rečejo: ‘Ali bo tvoj namestnik tisti, ki bo na Zemlji povzročal nered in prelival kri? Mi te pa poveličujemo in hvalimo in, kot se zate spodobi, spoštujemo.’ Gospodar je rekel: ‘Jaz vem tisto, česar vi ne veste.”’ (El-Bekara, 30)

Človek je edino bitje na Zemlji, ki ima moč govora, mišljenja, artikuliranja idej, to je kronska Božja stvaritev. Človek se rodi, razvija in vzgaja v konkretnem okolju. Po islamskem nauku se vsak človek rodi brez greha, popolnoma čist. Zato se skozi vzgojo, izobraževanje in kulturo razvijajo pozitivne lastnosti pri človeku, ki vplivajo na oblikovanje njegove osebnosti. V tem razvoju so pomembni družina, izobraževalni sistem, širša družbena skupnost, verske skupnosti itd. Kljub ogromnemu naporu, ki ga vložimo in vlagamo v vzgojo in izobraževanje, prihaja do odklona v oblikovanju in razvoju človeka. Obstaja več dejavnikov, ki ovirajo celovit razvoj človeka, posebej so izraženi slaba varnost, slabo socialno stanje, revščina, pomanjkanje enakih možnosti za razvoj v različnih delih sveta itd.

V sodobni civilizaciji se ogromna sredstva vlagajo v razvoj orožja in militarizacijo, premalo pa v programe, ki bi mladim lahko dali možnost izobraževanja, da bi dorasli v generacijo, ki bi bila sposobna zapustiti boljši in bolj urejen svet, kot je svet, ki ga bo ta generacija zapustila svojim potomcem. Po vseh izzivih, s katerimi se soočamo, nas najbolj skrbita dve ekstremni tendenci, ki imata povezavo z islamom. V veliko državah, v katerih živijo muslimani, so ekonomski in socialni pogoji življenja zaskrbljujoče slabi, število izobraženih ljudi je nedopustno nizko. Zaradi neselektivnih in pogostih sprememb politike se je razvijal občutek pomanjkanja varnosti, vojaške intervence so uničile en sistem in uvedle drugega. Pojavila se je najhujša oblika mračnjaštva, ki se poskuša predstaviti kot bistvo islama. Ekstremisti v imenu religije miru delajo zločine, ki so vredni prezira in vsakršne obsodbe. Poslušajmo modre Božje besede iz sure el-Bekare, ki opisujejo stanje takšnih ljudi:

”So ljudje, ki pravijo: ‘Res verjamemo v Allaha in Tisti svet’, pa niso verniki. Želijo preslepiti Allaha in tiste, ki verujejo! A slepijo sami sebe, pa tega niti na čutijo! Bolezen je v njihovih srcih, Allah njihovo bolezen še povečuje. Ker lažejo, jim pripada boleče trpljenje! – oni pravijo: ‘Mi povzročamo red!’ Tako? Res povzročajo nered in tega niti ne čutijo.” (El-Bekare, 8–12)

V več kur’anskih stavkih Vzvišeni Bog opozarja, da sta nered in nasilje nesprejemljiva.

”… ne povzročajte nereda na Zemlji. Allah nima rad tistih, ki povzročajo nasilje.” (El-Kasas, 77)

”Če bi Allah ljudi enih z drugimi ne obladoval, bi na Zemlji res nastal nered, vendar Allah je dober vsem svetovom.” (El-Bekare, 251)

”Kdor se ne drži obvez, ki jih je predpisal Allah, in zavrača tisto, kar je Allah ukazal, in dela nered na Zemlji, bo nastradal.” (El-Bekare, 27)

”Oni si prizadevajo na Zemlji delati nered, Allah ne mara tistih, ki povzročajo nered. (El-Maida, 64)

Nasilje je nasprotje z našim pogledom na svet, to bomo nenehno ponavljali, zato ker imamo radi svojo vero in zato, ker je naša vera vera miru in spoštovanja med ljudmi. Na svetu obstaja tendenca, da se islam definira kot vera, ki je povezana z nasiljem. Na osnovi navedenih stavkov iz Kur’ana se zavedamo dejstva, da ljudje, ki tako govorijo, ne razlikujejo trajnih sporočil Kur’ana in konkretnih zgodovinskih okoliščin, v katerih se je razvijala družba, ki je spreminjala svoj pogled na življenje v 7. stoletju. Poleg tega so to nedobronamerni ljudje, ki želijo zaradi lastnih interesov drugim ljudem povzročiti zlo. Zlo nikdar ne zmaga. Dobro je konstanta človeške osebnosti, zlo pa njegova slaba manifestacija. Zato jasno, glasno in odločno zavračamo karšnokoli nasilno razumevanje religije, kot jasno izražamo zaskrbljenost za rast stereotipov, islamofobije in negativnega govora o naši veri. Skupna obveznost vseh civiliziranih družb je boriti se proti vsem oblikam ksenofobije, sovraštva, ekstremizma in terorizma. Nujno je premagati tudi ideološke navdihovalce takšnih idej. Trdno verjamemo, da je Vzvišeni Bog Mir, da od Boga prihaja Mir, naj je On slavljen in vzvišen. Mir prihaja od posameznika, tako se prenaša na širšo družbeno skupnost. Vojna industrija je najbolj razvita veja tehnično-tehnološkega razvoja, to pomeni, da bodo na svetu vedno nesoglasja. Pa vendar moramo razlikovati med junaštvom in strahopetnostjo. V vseh kulturah in civilizacijah se ceni junaštvo, strahopetnost in povzročanje škode ljudem pa se obsoja. Nikakršnega opravičila ni za kakršnokoli ravnanje, ki škodi nedolžnim ljudem.

Muhammed, a.s., nas uči: ”Prisegam pri Allahu, ki je Gospodar mojega življenja, ne boste prišli v raj, dokler ne boste verovali. Ne boste verovali, dokler se med seboj ne boste imeli radi. Želite, da vas napotim na dobro dejanje, s pomočjo katerega se boste vzljubili? Pozdravljajte se s selamom in širite mir med seboj.” (Muslim)

Spoštovani,

letos v Islamski skupnosti obeležujemo 100. obletnico izgradnje džamije v Logu pod Mangartom. Džamija je bila zgrajena za potrebe vojakov iz BiH, ki so bili v enotah avstro-ogrske vojske na Soški fronti. To je edini verski objekt, ki ni preživel konca prve svetovne vojne. Še vedno so vidni temelji in ostanki džamije. Skoraj sto let je bilo potrebnih, da se začnemo zavedati dejstva, da smo v Sloveniji imeli džamijo. Islamska skupnost je pripravljena podpreti obnovo tega objekta, če bo obstajalo razumevanje odgovornih organov. Ta džamija bi bila priča kulture in predanosti ljudi iz težkega obdobja prve svetovne vojne. Po sto letih od gradnje džamije v Logu pod Mangartom smo zgradili prvo džamijo v Sloveniji. To najbolje kaže gradbene sposobnosti te generacije muslimanov, ki so zgradili biser islamske arhitekture. Z izgradnjo džamije je Ljubljana postala naš dom. Ljubljana je odprla svoja vrata za džamijo in to je zagotovilo da se dobro bo vračalo z dobrim.

Islamska skupnost v Sloveniji je kompleksna verska skupnost. Člani naše Skupnosti so ljudje različnega etničnega in jezikovnega porekla. Dve pomembni poveznici med nami sta pripadnost veri islam in eksistencialna povezanost s Slovenijo. V Sloveniji živimo, delamo, šolamo svoje otroke in se po svojih močeh trudimo prispevati k širši družbeni skupnosti. Islamska skupnost je s svojim delovanjem dokazala in dokazuje, da spoštuje zakone Republike Slovenije, razvija domoljubje pri svojih članih in deluje za splošno dobro vseh ljudi. Vsak napredek Slovenije nas veseli. Sloveniji čestitamo 25. obletnico samostojnosti in ji želimo napredek in razvoj na vseh področjih njenega delovanja.

Z izgradnjo džamije je odgovornost Islamske skupnosti v Sloveniji postala precej večja. Nismo več nevidna skupnost, postali smo prepoznavni v širšem slovenskem prostoru. Veliko je še zakonskih nejasnosti o delovanju verskih skupnosti v Sloveniji in o vprašanju dela na verskem področju.

Za delovanje Islamske skupnosti je pomembno nenehno krepiti skupnost vernikov. V Islamski skupnosti odločno podpiramo vse projekte, ki vodijo k razumevanju med vsemi ljudmi, naša odgovornost mora biti enaka za vse ljudi. V Islamski skupnosti smo odločno proti vsem posameznikom in organizacijam, ki privatizirajo islam, uničujejo enotnost muslimanov in predstavljajo svoje delovanje kot delovanje v interesu muslimanov. Vakuf, mesdžidi, džamije, vse premičnine in nepremičnine, katerih namen je delovanje na področju islama, morajo biti v lastništvu Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji in ne v privatnem lastništvu kogarkoli. Obstajajo posamezniki, ki svoje privatne projekte predstavljajo kot splošno dobro, zbirajo sredstva od neinformiranih ljudi v Sloveniji in tujini, pri tem pa predstavljajo, da je vse to v interesu muslimanov. Razen tega da je v takšnih organizacijah vprašljiva lastniška struktura, se še večja težava pojavlja na ideološkem področju in dolgoročni delitvi med ljudmi. Priča smo, da je ta negativna ideologija dosegla tudi Slovenijo in so posamezniki sramotili našo vero, ko so se povezovali z osebami, obtoženim ali obsojenim ekstremističnega delovanja. Opozarjamo na nevarnost, ki se dogaja v državah okrog nas zaradi delovanja izven struktur Islamske skupnosti. Islamska skupnost se omejuje od posameznikov in skupin, ki so navdihovali, podpirali in mogoče še vedno podpirajo ljudi, ki s svojim delovanjem škodijo ljudem in povzročajo delitev med muslimani.

Zakonski okvir v Sloveniji je v tem smislu zelo nejasen in država si ne bi smela privoščiti nezainteresiranosti, saj to ni samo vprašanje vzgoje, izobrazbe in svoboščin, temveč tudi varnosti družbe in dolgoročnega razvoja demokratičnih standardov. Vedno smo opozarjali na to nevarnost in danes ponovno govorimo o tem, ker je Islamska skupnost lastnica džamije v Ljubljani. Ne prevzemamo in ne želimo prevzemati odgovornosti za delovanje organizacij, ki delujejo izven struktur Islamske skupnosti in za svoje delovanje nimajo soglasja Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji. Samo džemati, ki so sestavni del Islamske skupnosti v Sloveniji, so odgovorni za opravljanje verskih dejavnosti. Pozivamo odgovorne v državi, da se resno soočijo s tem vprašanjem.

V teh časih izzivov smo pokazali svojo odgovornost v delovanju in povezovanju Islamske skupnosti s širšo družbeno skupnostjo v Sloveniji. Za nas je posebej pomembno, da mladi ljudje, ki so pogosto v težavah zaradi identitete v okolici, v kateri živijo, ne postanejo tarča ideoloških centrov, ki uničujejo bistvo islamskega učenja in islama kot religije sočutja, usmiljenja in medsebojnega spoštovanja med ljudmi. Zavedamo se, da obstaja velika praznina v identiteti številnih mladih ljudi, ki so rojeni in odraščali v Sloveniji, saj se med svojim izobraževanjem ne spoznajo s temeljnimi vprašanji svoje identitete, s katerimi se sooča vsak človek. Trudimo se vsaj minimalno nadomestiti to praznino, a so naše kapacitete precej omejene. Tudi v prihodnje se bomo trudili in razvijali programe, ki bodo mladim ljudem pomagali, da se izobražujejo in postanejo koristni člani Islamske skupnosti in širše družbene skupnosti.

Spoštovani mladi, zaupajte svojim imamom in zavedajte se, da so oni vaši prijatelji. Z njimi lahko govorite o svojih dilemah, ki jih imate o islamu in življenju nasploh. Skladno z evropskimi zakoni je zagotovljena svoboda pričanja in prakticiranja vere kot tudi prehod iz ene vere v drugo. Draga mladina, v tem se zgledujte po Muhammedu Aliju, ki ga je islam oplemenil in je nenehno ponavljal: ”Edino stvar, ki je ne morem razumeti, je ubijanje ljudi.” Po spreobrnitvi v islam je tudi Malcolm X, ki je govoril o premoči črnega človeka nad belim, postal bolj odprt, saj je v Meki videl ljudi vseh barv kože in dojel, da razlika v barvi kože ne sme biti razlog za sovraštvo. Islam nas je naučil, da ne sme obstajati sovraštvo na verski, rasni, etnični, narodnostni ali jezikovni osnovi. Naj vam vzor ne bodo tisti, ki zavajajo in spodbujajo mlade ljudi k odhodu na tuja bojišča, sovražijo druge ali sprejmejo islam in v tem imenu sovražijo druge, nato jih represivni organi izročajo drugim državam zaradi njihovega škodljivega delovanja. To je popolnoma zlonamerno delovanje in ideološki konstrukt, ki uničuje bistvo islamskega nauka.

Spoštovani bratje,

upamo, da bomo čez nekaj mesecev končali prvo fazo gradnje Islamskega kulturnega centra v Ljubljani. Hvaležni smo vsem, ki ste podprli gradnjo džamije. Posebej smo hvaležni državi Katar za brezpogojno pomoč pri gradnji džamije v Ljubljani in plemenitem odnosu do nas. Njihova bratska pomoč in zaupanje, da smo sposobni zgraditi džamijo ter samostojno opravljati vse posle Islamske skupnosti v Sloveniji najbolje pričajo o tem, da je gradnja džamije v Ljubljani za njih Bogu ugodno delo. Molimo k Bogu, tako kot Ibrahim, a.s., da sprejme to naše dobro delo. Država Katar je pomagala Islamski skupnosti, prav tako pa je pomagala tudi širši družbeni skupnosti v Sloveniji, da se Islamska skupnost okrepi kot stabilna in sodobna skupnost, ki je odprta za medreligijski dialog, spoštovanje vseh standardov demokratične družbe in razvoj najboljših vrednot, o katerih poučuje religija: dobrohotnost, medsebojno upoštevanje, spoštovanje človeškega življenja in dostojanstva, sočutje, usmiljenje, znanje itd. Močna in odgovorna Islamska skupnost v Sloveniji je dolgoročno dejavnik povezovanja vseh ljudi in razvijanje nauka, ki bo kot naš Poslanec, a.s., ”milost ljudem.” Za drugo fazo gradnje in dokončanje del na džamiji nimamo zagotovljenih sredstev. Delamo na tem in trudili se bomo dokončati gradnjo v razumnem roku.

Bajram je praznik odpuščanja, to je priložnost za srečanje s starši, otroki, sorodniki, prijatelji in sosedi. Poslanec, a.s., je rekel: ”Obdarujte se, da bi tako izkazali ljubezen drug do drugega.” Podarite drug drugemu vsaj nasmeh, saj je to dobrohotnost, kot nas uči Muhammed, a.s.

Želim vam bajram, poln radosti, družinske topline in medsebojne ljubezni.

Eid Mubarek. Bajram šerif mubarek olsun! Me fat Bajrami! Bahtalo bajrami. Za mnogu godini bajram. Vesel in srečen Bajram!

                            Predsednik Mešihata Islamske skupnosti u Sloveniji

                                           prof. dr. Nedžad Grabus, mufti