Pravilna prehrana nam v mesecu posta ne samo olajša prenesti fizične izzive posta, temveč nam pomaga, da smo med dolgimi poletnimi dnevi energični in zbrani.
Prehrana v ramazanu se sicer ne razlikuje od pravilne prehrane v ostalih mesecih. A glede na to, da je obdobje vnosa hrane omejeno na noč, se moramo znati soočiti z razliko pri razporejanju prehrane, ki jo vnašamo v telo. Prehrana bi morala biti vedno zmerna, raznolika in uravnotežena. Med ramazanom je zelo pomembno dajati prednost obroku, ki nas uvede v dan posta, in sicer sehurju (zajtrk pred začetkom posta). Iftar, večerja ob koncu posta, pa naj bi predstavljala lahek obrok, s katerim organizma ne bi preveč obremenili.
Sehur je, kljub temu da je najpomembnejši obrok, velikokrat skromen ali se ga celo izpusti. Pri nekaterih sehur predstavlja samo kava in nekaj požirkov vode. Sehur je obrok, na katerega se organizem naslanja ves dan in če ni hranljiv, organizem s postom v dolg poletni dan začne nepripravljen. Sehur ima vse značilnosti dobrega zajtrka. Hrana, ki jo uporabljamo za sehur, naj bo počasi prebavljiva, da bi kar se da dolgo zdržal občutek sitosti, ki se lahko doseže z naslednjim izborom živil:
– živila z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov, kot so kruh, testenine, stročnice, krompir, riž, otrobi, žitarice, kosmiči in ostali mlevski izdelki spadajo med kompleksne ogljikove hidrate. Bolj zdravi oz. bolj kakovostno kompleksni OH so živila iz polnozrnate moke, se pravi moke, ki ni očiščena – rafinirana in še vedno vsebuje vitamine in minerale, ki jih telo potrebuje za samo prebavo živila, ter vlaknine, zaradi katerih je raven krvnega sladkorja bolj enakomeren skozi celoten proces prebave, pa tudi čas prebave ter občutek sitosti se precej podaljša;
– proteini, ki se nahajajo v jajcih, mesu, mlečnih izdelkih, ribi;
– nenanasičene maščobe, ki so rastlinskega izvora, najdemo jih pa lahko tudi v ribah. Nenasičene maščobe, ki jih zaužijemo s hrano, so bogat vir energije, vendar ne spadajo med nujno potrebna hranila, saj jih je človeško telo sposobno tvoriti samo od sebe;
– vitamini in minerali, ki se nahajajo predvsem v sadju in zelenjavi in
– tekočina – voda.
Treba je poudariti, da je za sehur količina sekundarnega pomena, prednost je treba dati kakovosti, ki se lahko doseže s kombinacijo zgoraj navedenih živil.
Drugi obrok v mesecu posta je iftar. Iftar je večerja ob koncu posta in takrat so mize polne dobrih in raznolikih jedi. Čemu dati prednost – lakoti in ob njej želji za vsem, kar vidimo na mizi, ali pametni izbiri? Iftar je obrok, pri katerem moramo vedeti, kako jesti, šele nato, kaj jesti. Zelo je pomembno ne hiteti s hrano in ne vnašati velikih količin hrane naenkrat. Hrano je potrebno, preden jo pogoltnemo, dobro prežvečiti. Dobro bi bilo jesti lahko prebavljivo hrano, da bi organizem do sehura uspel izkoristiti živila, ki smo jih zaužili. Najbolje je, že po priporočilu poslanca Muhammeda, a.s., post prekiniti z dateljni in vodo. Priporoča se, da se v vodo doda nekaj kapljic limone, kar pomaga pri čiščenju sluzi, ki se med postom nabere v prebavnem sistemu. Lahko pojemo tudi sadje ali sadno solato. Priporoča se, da sadja ne jemo na poln želodec, saj se ne uspe absorbirati, ker mu tega ne dovoli ostala hrana in tako lahko povzroči neprijetno napenjanje.
Postopen vnos hrane je ključen, ker se aktivira prebava, ki je mirovala 18 ali več ur. Najprej bi bilo dobro opraviti molitev (akšam-namaz) in šele nato jesti. Dobro je iftar začeti z juho ali obaro in za tem konzumirati lahko hrano. Prenajedanje zelo škodi, ker ne dovoli želodcu, da učinkovito opravi svoj del naloge in tako hrana v črevesje odpotuje nepripravljena, zato organizem nima koristi od hrane, ki jo konzumira. Poleg tega prenajedanje povzroči občutek težkosti, napihovanje in bolečine. Idealno bi bilo eno tretjino želodca napolniti z hrano, drugo tretjino z vodo in tretjo tretjino pustiti prazno, kot je to počel poslanec Muhammed, a.s.
Ponoči, med iftarjem in sehurjem, lahko pojemo še en obrok. Najbolje je, da je to sadje, zelenjava ali kaj lahkega, saj bomo v organizem kmalu vnesli nov obrok – sehur.
Kot je to v navadi v preostalih mesecih, se tudi v ramazanu odsvetujejo ocvrte in premastne jedi oziroma hrana, ki vsebuje preveč sladkorja, preslana hrana, črni čaj in kava ter kajenje.
Ni razloga za skrb, če na dan ne vnesemo 2–3 litre vode. To bi bilo lahko celo nevarno, saj moramo vedeti, da tekočino vnašamo tudi s hrano, ki jo zaužijemo. Kava in čaj pomagata pri izločevanju vode iz organizma. Slana hrana išče dodatno vodo in vso to vodo mora organizem izločiti, kar lahko preobremeni celoten sistem, predvsem pa ledvice. Dnevna izguba tekočine ne bo negativno delovala na naš organizem, večja izguba pa lahko. Zato je na nas, da smo odgovorni in se pravilno prehranjujemo ter skrbimo zase.
Kako vedeti, če se pravilno prehranjujemo? Odgovor je enostaven – ko se dobro počutimo, nam organizem s tem daje pozitivne povratne informacije. Če se med postom ne počutimo dobro, to gotovo ni zaradi posta, temveč zaradi nepravilne prehrane. Seveda obstajajo tudi bolezenska stanja, v katerih post ni priporočljiv.
Vsako pomlad zasledimo različne reklame in priporočila o spomladanskem čiščenju telesa. Namen tega je telo pripraviti na drugačen ritem, ga prebuditi, pospešiti metabolizem ter mu privoščiti zdravo hrano, ki bo poleg vsega dodala tudi nekaj energije. Poslanec Muhammed, a.s., je dejal: ”Postite se in zdravi boste”. Post ima poleg vseh ostalih dimenzij tudi tisto, da prispeva k čiščenju telesa oziroma vse nesnage, ki se nam je v telesu nabrala med letom.
Prevzeto: www.dobrekalorije.ba
Prilagodila in prevedla: Ela Porić