V petek, 8. januarja 2016, je potekala prva letošnja tribuna z naslovom Kako otroku postaviti meje?, ki jo je vodil profesor matematike, tehnike in računalništva Sevludin Halilović, dolgoletni učitelj in pedagog. Tematika je zelo aktualna, saj smo skoraj vsi v določenem odnosu z otroki; kot starši, sorodniki ali prijatelji.
Seveda imate svojega otroka najraje na svetu in jasno je, da mu želite le najboljše. A če menite, da je zanj najboljše, da mu popuščate, pustite, da počne, kar želi, dobi, kar želi, mu pustite razgrajati, mu daste vedeti, da ima vedno prav, mu pustite, da postane vladar vašega sveta in se mu v vsem neprestano prilagajate, bi znali imeti z leti vedno več težav. In kar je še huje, vsa vaša popustljivost bi mu znala tudi škodovati, saj v odraslem svetu ne bo moglo biti vse tako, kot sam želi. To so bile iztočnice za zanimivo predavanje.
Zdi se, da se danes vedno več govori o tem, da je treba otroku postaviti meje, premalo pa o tem, kako jih postaviti in kako pri njih vztrajati. Strokovnjaki trdijo, da je povsem brezpredmetno, če otroku rečete:
”Ne dovolim.”
”Ne smeš.”
”To moraš pospraviti.”
”Ne smeš tja.”
”Sedi pri miru.”
”Najprej pojej, potem se boš igral.”
Pri tem je treba vztrajati.
Halilović poudarja, da so najmočnejše varovalo, ki ga lahko otroku ponudimo, nedvoumna pravila in smernice, ki jih morajo upoštevati, prav tako ne smejo prekoračiti meja. Poudarja, da sicer otroci to neprestano poizkušajo, a ne zato, da bi meje premaknili, ampak zato, da bi preverili, če ste jih nemara vmes vi spremenili. Tako bi morali otroku vsakič reči, da nečesa ne sme in mu to odločno pokazati. Tako bo otrok jasno vedel, kje se meje končajo, počutil se bo varnega in pravzaprav čutil, da ga imate radi. Enako velja pri vseh ostalih pravilih, ki jih postavite. Pa naj bo to pospravljanje igrač, vpitje, izsiljevanje v trgovini, neprimerno vedenje za mizo ipd. Vsakič, ko boste na tem, da pri svojih mejah popustite, si recite, da ravno z mejami kažete svojo veliko ljubezen do otroka in ne boste več imeli težav, da bi se jih držali, vaši otroci pa bodo zrasli v samozavestne in srečne posameznike.
Halilović pa ne gre niti mimo dejstva, da morata biti pri mejah neizprosna oba, oče in mati. Pri pomembnih stvareh morata imeti enotno stališče in nihče od njiju ne sme nikoli popustiti. Če je vaš partner zelo popustljiv, ga na samem spomnite, da morata zavoljo otroka in da bi se izognila številnim težavam držati skupaj. Tako se vam nikoli ne bo treba zateči k zares boleče zgovornim besedam: ”Kaj morem, tak pač je. Že od nekdaj!” Verjemite, da ljudje takrat molčijo, ker vam ne želijo reči: ”Sem ti rekel …”