Pri muslimanih Hatidža, r.a., zaradi njene vloge in lastnosti, ki so jo krasile kot predano in čisto vernico, zaseda posebno mesto. Pripada ji tudi posebno mesto v dženetu (raju). Če bi raziskovali o znanih ženskah v svetovni zgodovini, bi zelo pogosto srečali imena, kot so: Elizabeta I., Hipatija, Agatha Christie, Anna Frank, Rosa Parks, Indira Gandhi, Mati Tereza ipd., imena Hatidža pa ne srečamo nikjer, čeprav je poslanec Muhammed, a.s., poudaril, da je ona ena od petih najpopolnejših žensk v svetovni zgodovini. Kot prva ženska, iz zgodnjega obstoja sveta, se omenja samo hazreti (blažena) Hava oziroma Eva.
”Merjem, mati poslanca Isa, a.s. (Jezusa), je najboljša ženska na nebu. Hatidža, Huvejlidova hči, pa na Zemlji.” (Poslanec Muhammed, a.s.)
Hatidža bint Huvejlid
Hatidža je rojena okoli leta 555. Njenemu očetu je bilo ime Huvejlid ibn Esed, materi pa Fatima bint Zaida. Hatidžina družina je imela veliko vlogo pri pripravah na dogodke, ki so sledili. Njen stric Amr ibn Esed je prevzel vlogo njenega očeta, saj je Hatidžin oče umrl, velik vpliv na njo je imel tudi njen sorodnik Vereka ibn Nufeil, ki je Hatidži predstavljal najpomembnejši vir zaupnih informacij. V času Hatidžinega rojstva so ljudje živeli v splošnem neznanju, ona pa je bila ena redkih oseb, ki je izstopala po svojih moralnih lastnostih. Njena lepota, dostojanstvo in imenitnost so bile znane daleč naokrog. In prav zaradi v tem času pozabljenih moralnih lastnosti je dobila ime Tahira, kar pomeni čista.
Božji napotki
Nekoč je Hatidža sanjala, da je videla močno svetlobo, ki prihaja v njeno hišo in se spušča na njen prsni koš, ob tem pa osvetljuje celotno vesolje. Hatidža se je zbudila in se zaskrbljena odpravila Vereki ibn Nofelu ter mu zaupala svoje sanje. Vereka je dejal: ”Vesele novice, sorodnica. Sanje so gotovo darilo iz Božje zakladnice. Hitro bo Bog tvoji hiši podaril Božansko luč.” Počasi se je bližal čas, ko se je njena pot sestala s potjo poslanca Muhammeda, a.s.
Hatidžina poroka
Hatidža je bila v Meki znana kot bogata vdova, ki je takrat poslovala z velikimi karavanami in po znanih trgovskih središčih, kot sta bila Damask in Jemen. S posredovanjem Ebu Taliba, strica poslanca Muhammeda, a.s., je Muhammed izvedel, da Hatidža išče zaupljivo osebo, ki bi ji lahko zaupala blago in posel. Trgovska pot v Damask je bila povod, da sta se spoznala. V tem času je bil Muhammed znan kot izredno zaupljiv. Še v mladosti je dobil naziv El-Emin, kar pomeni zaupljiv. Z Muhammedom se je na pot odpravil Mejsera, ki je Hatidžo opozoril na njegovo plemenitost. Čeprav v tem času ni bilo v navadi, da ženska ponudi poroko moškemu, je Hatidža to storila. Takrat je imel poslanec Muhammed, a.s., 25 let in to je bil začetek mirnega in stabilnega družinskega življenja ob vseh drugih dogodkih, ki jih bosta deležna.
Dom, poln ljubezni
V Hatidžinem in Muhammedovem domu sta prevladovala mir in tišina. Muhammed je bil že sam po sebi miren, Hatidžina nežnost pa je bila pomemben element, ki je dopolnjevala mir. Ona je bila vedno zadovoljna z njegovimi dejanji in vedno je hitela storiti tisto, kar je on želel. Iskrenost, ki sta jo delila, je privlekla pozornost drugih in prispevala k temu, da so vsi na njun zakon gledali z občudovanjem.
Plodovi blagoslovljenega zakona
Najprej se jima je rodil sin Kasim, ki ni dolgo živel. Zejneb je bila prva hči. Kasneje so se rodile še Rukijja, Umm Kulsum, Fatima in sin Abdullah, ki je tudi hitro odšel s tega sveta. Hatidži je bila prizanesena bolečina ob izgubi otrok. Samo Fatima je doživela smrt poslanca Muhammeda, a.s.
Pomemben trenutek – prihod meleka Džibrila (angela Gabrijela)
Poslanec Muhammed, a.s., je imel navado, da na trenutke zapusti Meko in čas preživlja na gori Hira. Na tem mestu je čutil posebno vrsto umirjenosti. Hatidžo je skrbelo zanj, zato je tudi pošiljala za njim ljudi, da bi mu sledili in poskrbeli zanj v primeru nevarnosti. Po dolgih pripravah ga je obiskal melek Džibril in takrat je potekal dialog med njima. Znano je, da je poslanec Muhammed, a.s., po prvem pogovoru z melekom odhitel domov in se pokril po glavi. Prva oseba, ki ji je prenesel svojo izkušnjo, je bila Hatidža. Pomirila ga je in mu rekla: ”Ne boj se, Bog ti ne bo storil ničesar, kar bi te prizadelo.” Takrat je kot vedno kazala posebno moč in zbranost. Bila je prva, ki mu je verjela, in prva, ki je izgovorila šehado (potrditev o verovanju v obstoj enega Boga in poslanca Muhammeda, a.s.) ter si zagotovila naziv prve muslimanke. Hatidža je tudi prva ženska, ki je opravila abdest (obredno umivanje) tako, kot ju je podučil Džibril. Prav tako je bila prva, ki je s Poslancem opravila molitev. Zavedala se je, da je njena naloga Muhammedu nuditi zanesljivo podporo in mu stati ob strani v njegovi misiji. Vedno je bila ob njem in vedno je bila njegova predana pomočnica, sledila je vsakemu njegovemu vdihu. Z njeno podporo je Bog Muhammedu, a.s., olajšal breme, ki ga je imel pri vseh obveznostih. Reagirala je v skladu z njegovimi občutki. Vse svoje želje je pustila ob strani in preživljala dneve in noči ob poslancu Muhammedu, a.s. Njena požrtvovalnost se ne more izmeriti, zato tudi zaseda pomembno mesto med ženskami na tem svetu. Umrla je v 63. letu starosti.
Ljudje so Hatidžo poimenovali Tahira, kar pomeni čista. Med ženskami iz plemena Kurejš je bila znana po imenu Sejjida, to je ime, s katerim se je določenim ljudem izkazovala posebna čast in spoštovanje, in pomeni cenjena gospa. Znana je bila tudi po imenu Džejjida, kar se je nanašalo na njen razum in hitro razumevanje.
Hatidžina vzornost
Hatidžo so krasile lastnosti, po katerih bi se morale zgledovati številne ženske. Premalo je reči, da je bila pametna, preudarna, spoštovana, cenjena, potrpežljiva, zaupljiva in močna. S pomočjo naštetih lastnosti je veljala za povsem predano soprogo in vernico, ki je nenehno podpirala poslanca Muhammeda, a.s., in mu stala ob strani. Ona je primer osebe popolnih osebnostnih lastnosti, neomadeževanosti in plemenitosti duha. Hatidža zavzema visoko mesto pri Allahu, dž.š., saj je bila enostavno podarjena. Ljudje si vse nagrade pridobijo s požrtvovalnostjo, tako je tudi Hatidža dobila posebno nagrado, biserno palačo v dženetu.
Nekoč je Džibril dejal Muhammedu, a.s.: ”Hatidža prihaja. Ko pride ji povej, da jo je pozdravil njen Gospodar in prenesi ji tudi moje pozdrave. Povej ji, da jo bo v dženetu čakala biserna palača, v kateri ji ne bo nihče v napoto in kjer ne bo čutila nobene utrujenosti.”