Pred tisoč leti je bil Bagdad sedež Hiše modrosti, akademije znanosti, ki so jo obiskovali bistri študentje iz celega sveta. Učenjaki so se tam poglabljali v številna dela z naravoslovnih področij, medicine in filozofije. Hišo modrosti so ustanovili kalifi (muslimanski vladarji) in v njej uredili vrhunsko knjižnico, kjer je bilo moč najti spise mnogih starodavnih civilizacij. Kalif Harun er-Rašid, ki je na oblast prišel leta 786, je ustanovil knjižnico z rokopisi, ki sta jih zbrala njegov oče in ded. Trideset let kasneje je bila zbirka že tako obsežna, da je moral njegov sin, kalif Me’mun, zgradbi dodati prizidke, v katerih so hranili dokumente z različnih znanstvenih področij.
Pravijo, da je kalif Me’mun spodbujal prevajalce in učenjake, naj povečujejo knjižnico v Hiši modrosti tako, da jim je za vsako dokončano knjigo plačal v zlatu. Podaril jim je toliko zlata, kolikor je tehtala knjiga.
Vse to priča o dejstvu, da sta imela znanje in knjiga v zgodnji islamski civilizaciji pomembni vlogi.
Prevzeto: 1001 inventions, The enduring legacy of muslim civilization