V sklopu svetovne razstave 1001 izum, odkritja zlate dobe islamske civilizacije, ki je organizirana v Ljubljani od aprila do julija 2015, je mufti prof. dr. Nedžad Grabus v četrtek, 28. maja 2015, predaval o razvoju filozofije in družboslovja v islamski kulturi in civilizaciji.
V predavanju je spomnil, da sta se Islamska kultura in civilizacija z nasledstvom iz antike srečali že v stari Siriji, glavni intelektualni središči sta bili v Damasku in Bagdadu. Proces prevajanja grških del v arabščino je izzval nov val razvoja mišljenja, ki je imelo pomembno vlogo pri oblikovanju Evrope. V nadaljevanju je mufti Grabus govoril o začetkih širjenja intelektualnega sistema pri muslimanih v 7. stoletju, nato o prevedenih delih, načinu prevajanja in razumevanja grške filozofije s posebnim poudarkom na Aristotelovem mišljenju in delu. To obdobje prevajanja je razdelil v tri faze: prva faza je faza v času filozofa Al-Kindija, to fazo je opredelil kot začetno. Druga faza je bila dobro sistematizirana in vanjo so bili vključeni tudi arabski kristjani, ki so imeli pomembno vlogo pri prevajanju del. Tretjo fazo je poimenoval faza bagdadskih peripatetikov.
V nadaljevanju je mufti Grabus predstavil najpomembnejše avtorje iz tega obdobja, kot so Al-Kindi, Al-Farabi, Ibn Sina, Ibn Rušd, Ibn Haldun, Al-Gazali, Ibn Tufejl, Ibn Haldun. Predstavil je njihova dela in najpomembnejše ideje njihovega mišljenja. V diskusiji je govoril o vplivu islamske kulture in civilizacije na razvoj evropskega mišljenja, posebej na obdobje renesanse.
Poudaril je dejstvo, da trenutno v slovenščini nimamo resnega arabskega filozofskega dela, a se trenutno prevaja delo Ibn Tufejla Hayy ibn Yaqzan – Živi, sin budnega, ki bo dodatno prispevalo k razumevanju tega vprašanja v slovenskem filozofskem mišljenju.
