Vsak član družine po tem, ko vloži svoj trud za doprinos k blaginji svoje družine, mora Stvarniku nameniti iskreno dovo, ki bo izhajala iz dna duše.
V Kur’anu lahko zasledimo kar nekaj primerov takšnih dov, ki so kot smerokaz vsem nam, ki jih prebiramo.
Poslanec Ibrahim (Abraham), a.s., je Stvarniku velikokrat namenjal dove za svojo družino. Te dove so naslednje:
‘’Gospodar naš, naredi, da ti bova midva zvesta, tudi najina družina naj ti bo zvesta, pokaži nam naše obrede in oprosti nam, saj ti sprejemaš kesanje in si milosten!’’ (el-Beqare 128)
‘’Gospodar moj, naredi, da jaz in moja družina opravljamo molitev; Gospodar naš, uslišaj mojo prošnjo!’’ (Ibrahim 40)
Kur’an navaja tudi Hanino dovo, ki je dove namenjala za svojo hčer in za celo svojo družino. Po porodu je Boga prosila naslednje:
‘’… poimenovala sem jo Merjema (Marija), njo in cel njen rod prepuščam tebi, pod Tvoje okrilje, da bi jo zaščitil od prekletega šejtana (satana).’’ (Ali Imran 36)
Skozi Kur’an nas Gospodar uči o tem, kako moramo namenjati dove za svojo družino in navaja naslednjo dovo:
‘’Gospodar naš, naredi, da bodo naše žene in družine radostne in naredi, da se po nas zgledujejo častni in pošteni!’’ (el-Furqan 74)
Posebej zanimiva je melekova (angelova) dova, ki je omenjena v Kur’anu. Navaja se, da za tiste, ki delajo dobro in za njihove družine, dove Stvarniku namenjajo tudi meleki. Njihova dova je naslednja:
”Gospodar naš, odpri jim vrata rajskih vrtov, ki si jim jih obljubil. Odpri vrata rajskih vrtov tudi njihovim predhodnikom in njihovim ženam in družinam – vsem tistim, ki so bili dobri; Ti si res mogočen in moder.” (Gafir 8)
Naj bodo naše družine tiste, ki delajo dobro, in naj bo Stvarnik z njimi zadovoljen. Amin!
hfz. Špendi Fidani