V soboto, 8. novembra 2014, je na Jesenicah v organizaciji džemata Jesenice potekala svečana akademija, katere povod je bil 25. obletnica delovanja džemata. Slavnostni program, katerega so se udeležili mufti dr. Nedžad Grabus, župan Jesenic gospod Tomaž Mencinger, predstavniki javnega in kulturnega življenja, člani Mešihata, imami, predsedniki izvršilnih odborov, člani zbora, donatorji, številni člani džematov iz vse Slovenije ter domačini z Jesenic, je organiziran v dvorani Toneta Čufarja.
Program se je začel z odlomkom iz Kur’ana, ki ga je zrecitiral hafiz Špendi Fidani. Ilahije in kaside (pobožne pesmi) so izvajali hafizi iz Sarajeva: Hamza Lavić, Abdurahman Drkić in Mensur Kerla.
Skupina entuziastov je leta 1989 na čelu z rahmetli (pokojnim) Selimom Idrizijem, rahmetli Hamdijo Džamastagićem, rahmetli Nešatom Havzijo, rahmetli Elkazom Sinanovićem, hadžijem Esadom Mahmutovićem in Ramizom Rekićem začela s projektom nakupa objekta na Jesenicah. Tako so ustanovili džemat na Jesenicah z željo, da omogočijo pogoje za delo in delovanje Islamske skupnosti na verskem, kulturnem, izobraževalnem in humanitarnem področju. Odločili so se za nakup objekta na Ulici Viktorja Kejžarja 19a. To je bilo zelo težko, to je bil čas, ko nisi bil priljubljen, če si hodil v džamijo. Ampak to jih ni oviralo na poti do njihovega cilja. Kupljen je zelo star objekt, ki je bil v slabem stanju. Pravzaprav je to bila posest znanega Jeseničana, ki je pripadal družini Repovac. Po nakupu so začeli z adaptacijo objekta. Pripravili so majhen prostor za opravljanje verskih dolžnosti in obveznosti. Prvi imam v tem džematu je bil mufti dr. Nedžad Grabus.
Prvo džumo (petkovo opoldansko molitev) je kot imam opravil 10. avgusta 1990. Nekaj časa je preživel na Jesenicah, nato se je vrnil na študij v Sarajevo. Za njim je imamske obveznosti prevzel imam Sakib Halilović, ki je danes en izmed najuspešnejših imamov v diaspori. Mufti Grabus se je na Jesenice vrnil leta 1992 in tam preživel mesec ramazan. Tu je ostal eno leto in pol in v tem obdobju je skupaj s hadžijem Hamzalijo Turkešem, hadžijem Atifom Rekićem, hadžijem Ademom Varmazom, hadžijem Ajizom Omeradžićem in drugimi začel z obnovo mesdžida (molilnice). Spominjamo se, da je takrat ostal neporušen samo en zid celotnega objekta, vse ostalo je bilo zgrajeno iz temeljev. Takrat je džemat Jesenice dobil urejen mesdžid za takratno obdobje.
Po tem je kratko obdobje imamsko dolžnost opravljal imam Hikmet Kaltak, nato je nekaj let na Jesenicah preživel imam Ihsan Hadžimejlić.
S svojim delom je džemat Jesenice močno zaznamoval imam Sead Karišik. V času, ko je bil na Jesenicah, je mesdžid doživel še eno obnovo, ki še danes krasi mesdžid na Jesenicah. Trenutno imamsko dolžnost na Jesenicah opravlja imam Munzir Čelenka.
Ko teče beseda o administrativni veji, se s ponosom spomnimo prvega predsednika izvršilnega odbora džemata Jesenice rahmetli Selima Idrizija in hadžija Hamzalije Turkeša, ki je bil predsednik v času, ko je svojo imamsko dolžnost na Jesenicah opravljal mufti dr. Grabus. Nato so vlogo predsednika prevzemali Muharem Bešić, Ahmed Pašić, Fuad Omerdić, Ajiz Omeradžić, trenutno funkcijo predsednika opravlja hadži Atif Rekić.
Na svečanosti je prisotnim nekaj besed namenil tudi župan Jesenic gospod Tomaž Mencinger, ki je Odboru Islamske skupnosti na Jesenicah čestital za uspešno delo v 25 letih in jim zaželel veliko uspehov v nadaljnjem delu.
V vlogi gostitelja sta besedo prevzela imam Munzir Čelenka in predsednik izvršilnega odbora hadži Atif Rekić.
Prisotnim je nekaj besed namenil tudi mufti dr. Nedžad Grabus, ki se je v svojem govoru spomnil svojih imamskih začetkov v džematu Jesenice, kakor tudi prvih začetkov delovanja tega džemata: „V teh dneh praznujemo 25 let od začetka delovanja IS na Jesenicah. Takrat so zavestni in odgovorni ljudje imeli veliko željo po spremembah in zato samoiniciativno, brez velike pomoči s strani, kupili objekt na Kejžarjevi 19a, ki je 25 let naš stalni naslov in naša skupna luč na Jesenicah. Seveda so tudi prej bili organizirani mevludi v športnih dvoranah in barakah. Imami in aktivisti iz Zagreba, kot sta npr. rahmetli Sulejman Mašović, hadži Ahmed Ikanović in drugi, so spodbujali k temu, da se ohranja islamska identiteta. Sam sem na Jesenice prišel avgusta 1990, ko me je povabil hadži Esad Mahmutović. Mesdžid je bil skromen, a naprej se ni dalo delati in napredovati brez imama. Hadžija Esada, rahmetli Selima Idrizija, rahmetli hadžija Nešata Havzija in druge sem spoznal že prej v Ljubljani, saj so prihajali na džumo (petkovo opoldansko molitev) v naš edini mesdžid v Sloveniji v teh časih, v mesdžid na Grablovičevi 14 v Ljubljani. Po delu opravljanja petkovih molitev na Jesenicah, so mi ponudili, da ostanem v džematu do začetka predavanj na Fakulteti. To sem sprejel, a pojavil se je problem, kje bom živel. Hadži Esad mi je rekel, da so vrata njegovega doma odprta in sem v njegovem domu dobrodošel. Zato se želim iskreno zahvaliti hadžiju Esadu in njegovi gospe Zejfi ter celi družini, ki je s polnim srcem in polno dušo, z veliko gostoljubnostjo, ki je značilna za bosansko Krajino, odprla vrata svojega doma za vse goste IS na Jesenicah, vse do izgradnje stanovanja za imama. Takrat sem v džematu na Jesenicah ostal dva meseca, za menoj je prišel imam Sakib Halilović. Na Jesenicah se je poročil. Bog je hotel, da je njegova žena Azra rodila štiri sinove in še v rosnih letih umrla. Zato vas prosim, da se z molitvijo spomnimo vseh tistih, ki so nesebično pomagali pri izgradnji mesdžida in džemata na Jesenicah, a jih ni več med nami.
Posebej bi se rad zahvalil tudi hadžiju Hamzaliju Turkešu za njegovo prizadevanje za napredovanje džemata in mesdžida v tem času ter hadžiju Ajizu Omeradžiću, za njegov trud pri adaptaciji mesdžida na Kejžarjevi 19a. Prav tako gre zahvala takratnemu imamu na Jesenicah Seadu Karišiku in gospodu Rasimu Suljkanoviću za prispevek k realizaciji adaptacije mesdžida.
IS se je po osamosvojitvi Slovenije znašla v nekakšnem pravnem vakuumu. Upravno in pravno je bila odvisna od Mešihata v Sarajevu, kasneje pa od Mešihata v Zagrebu. Zato so prizadevanja, da se upravno uredi delovanje IS pripeljala do tega, da je leta 1994 ustanovljen Mešihat IS v Sloveniji. To je omogočilo, da se začne bolj skrbeti za programe in razvoj IS v Sloveniji. Ustanavljanje džemata ni teklo organizirano in po načrtih, tudi ni obstajala vizija razvoja. Okoliščine, v katerih so se znašli muslimani, so bile tiste, ki so prisilile ljudi na ustanavljanje džemata.
Dokler ni bil sprejet Zakon o verski svobodi leta 2007, naše upravno delovanje ni bilo popolnoma koordinirano. Danes lahko ponosno rečemo, da IS v Sloveniji ima v vseh mestih, v katerih deluje, svoje nepremičnine in to zelo pomaga pri izvajanju programov in načrtovanju aktivnosti v prihodnosti. V preteklih letih se je IS na Jesenicah precej okrepila z delovanjem džemata, temeljito obnovo mesdžida in dodatnih prostorov, ki so kupljeni v preteklih letih in priključeni k celoti kompleksa džamije.
Skozi 25 let delovanja se je na Jesenicah izvedlo na tisoče ur verouka, predavanj, pridig, več sto manifestacij, verouk je zaključilo več kot dva tisoč otrok, kar dokazujejo tudi hatme, ki so jih na Jesenicah organizirali že velikokrat. Džemat Jesenice je zaradi svojih članov postal znan po vsej Sloveniji, pa tudi drugod. Zato vsi, ki smo prispevali k temu, lahko danes ponosno povemo, da smo s skupnim trudom v preteklih letih ohranjali, razvijali in afirmirali vrednote naše vere. K temu nas je vodila luč naše lepe vere, luč islama.
Naša misija ni bila lahka. IS v Sloveniji deluje več kot eno stoletje, ampak brez institucij, ki so ukoreninjene v domačem kraju, ni mogoče razvijati programov, ki bodo splošno koristni. Nismo imeli izkušenj in ne izobraževalnih institucij, ki bi nam pomagale razumeti okoliščine, v katerih smo se znašli. Zato je občasno prihajalo do neiznajdljivosti in tavanja med delom in delovanjem same institucije IS. Infrastrukturni projekti in zgradbe so pomembni, ampak brez ljudi ni džemata in ne IS. Zato so člani džemata največje bogastvo IS. Osebno poznam veliko ljudi in članov džemata na Jesenicah. Zaradi tveganja, da ne bi koga izpustil, saj je govora o obdobju, dolgem 25 let, je bolje, da v naši skromni zahvali prosimo našega Vzvišenega Stvarnika, da nagradi vse osebe, ki so na kakršenkoli način pomagale pri izgradnji in realizaciji projektov IS na Jesenicah.
Muslimani na Jesenicah so bili pogosto v središču medijskega zanimanja. To zanimanje traja že več kot 15 let. V slovenskih medijih je objavljenih na desetine prispevkov o muslimanih na Jesenicah. Celo antropološko-sociološka raziskava ”Nisem jaz Barbika” je objavljena. V zadnjih dveh mesecih se je o Jesenicah spet na veliko pisalo. Naš džemat in člani vodstva so imeli jasna stališča in so v tej situaciji pokazali, da so zelo odgovorni. To so naša prepričanja tudi za delovanje v prihodnosti. Svojo energijo moramo usmerjati v izobraževanja, izvajanje programov v mektebu, organiziranje izobraževanih srečanj za mlade in odrasle ter dialog in organiziranje srečanj s predstavniki Katoliške cerkve ter drugih cerkva v naši okolici ter organiziranje srečanj z izobraževalnimi institucijami in širšo družbeno skupnostjo.
Nepopustljivi moramo biti do vseh oblik ekstremnih pogledov na islam in do vseh oblik religioznosti, ki vodijo muslimane v izolacijo in stigmatizacijo. Če se naša misija reducira samo na simbolno raven ali ”boj za simbole”, pa četudi so ti simboli religijski, bomo zanemarili bistvo in temeljne principe naše vere ter tako postali, naj uporabim simboliko, ”nogometna žoga”, ali kot bi rekli pri nas ”krpenjača (žoga iz cunj)”, ki jo brcajo amaterji z različnimi barvami dresov.
V svoji misiji moramo več pozornosti usmeriti na vzgojo otrok v družinskem okolju in v mektebu govoriti o teh temah. Čas, v katerem živimo, je zaznamovan z visoko stopnjo individualiziranosti in samoljubjem. Po drugi strani je islamski ideal razvijati prijateljstvo v imenu Vzvišenega Boga, ki nam, kakor nam sporoča Muhammed, a.s., zagotavlja mesto v senci na onem svetu, ko druge sence ne bo. S krepitvijo zavesti o vrednotah vere v Vzvišenega Boga, spoštovanjem časti vsakega človeka, spoštovanjem tujega imetja in družine razvijamo zavest o sebi in svoji skupnosti, ki se nenehno bori za delanje dobra. Zato je pripadnost džematu več kot samo plačanje članarine, pripadnost džematu je zavest, da so trajne vrednote nad prehodnimi in spoznanje, da je ahiret (onstranstvo) večen, dunjaluk (tostranstvo) pa prehoden svet.
Rad bi se zahvalil tudi Kulturnemu društvu Biser, ki je v preteklih letih s svojimi aktivnostmi pomagalo pri ohranjanju in afirmiranju vrednot bošnjaške in bosanske kulture na Jesenicah in v Sloveniji. Veliko je posameznikov, ki so s svojim delom v občinskih strukturah, športnih in kulturnih društvih, izobraževalnih institucijah in splošno s svojim življenjem na Jesenicah pripomogli k temu, da se razvije zaupanje med ljudmi in prepozna vrednost muslimanov v širši družbeni skupnosti.
Vsem občinskim oblastem, gospodu županu Jesenic Tomažu Tomu Mencingerju, odgovornim v strukturah oblasti in izobraževalnih institucijah ter predstavnikom verskih in humanitarnih organizacij smo hvaležni za sodelovanje v preteklih letih. Muslimani moramo ohranjati svoje dostojanstvo ter dostojanstvo in digniteto vseh ljudi. Poslanec, a.s., nas uči, da je ”najboljši človek tisti, ki ljudem prinese največ koristi.”
Danes bomo uradno odprli novo zgradbo IS na Jesenicah. To zgradbo mi je pred leti prvič pokazal imam Sead Karišik. Ta zgradba je blaginja, ki smo jo dobili z nakupom zemljišča za IKC v Ljubljani. Ko sem leta 2006 prevzel dolžnost muftija, smo se ukvarjali z urejanjem administracije in iskanjem notranjih resursov ter možnostjo in motiviranjem ljudi in članov IS v Sloveniji in okolici, da pomagajo pri projektih IS. Ko je po nakupu zemljišča za IKC ”voda prišla do grla”, je bilo nujno poiskati tudi druge vire, ki nam pomagajo pri realizaciji in plačevanju teh projektov. Naša želja je bila, da čimprej odplačamo dolg za zemljišče, ki smo ga kupili leta 2008 za IKC.
V vseh navodilih, ki so bila v arabščini, institucij, pri katerih smo lahko aplicirali za neke vrste pomoč za projekte, je pisalo, da ne financirajo odplačila dolgov in ne nakupov zemljišč. Imel sem dve ali tri fotografije zgradbe na Skladiščni ulici 5 na Jesenicah in apliciral na dva naslova. Najprej smo dobili sredstva za nakup in delno adaptacijo objekta, kasneje pa za zaključna dela na projektu in opremo. Večino sredstev smo dobili od Emane, kuvajtske vladne organizacije za vakufe, del sredstev pa od IDB Džedde. Naši člani džemata na Jesenicah in v Ljubljani so pomagali pri prvi fazi čiščenja in grobih del. Vsem se zahvaljujemo. Džemata Jesenice nismo finančno obremenjevali za ta projekt. Več delegacij je prihajalo na obisk in nadzirati samo gradnjo objekta. Veliko je ljudi, ki bi se jim morali zahvaliti za pomoč pri izvajanju del in za skrb, da se projekt pripelje do konca. Zahvaljujem se hadžiju Zilhadu Kudiću za organizacijo in vodenje gradbišča. Hadži Zilhad Kudić je v realizacijo tega projekta vložil celega sebe in brez njega bi celotna izgradnja bila težko realizirana. Zahvaljujem se Emiru Sirovini, ki je opravil delo električnih inštalacij in posredoval idejo za čudovit vhod, razsvetljavo in restavracijski del. Hadži Zilhad in Emir sta vložila veliko truda med samim obnavljanjem omenjenega centra. Iskreno se vama zahvaljujem in prosim Vzvišenega Boga, da vaju nagradi. Zahvaljujem se hadžiju Muzaferu Rovčaninu za nasvete in profesionalno realizacijo vodovodnih inštalacij in gretja pri projektu. Hvaležni smo hadžiju Esadu Mulaliću, Rasimu Suljkanoviću in Fikretu Makiću ter Mujadinu Imeroskemu. V prvi fazi čiščenja in grobih del sta precej pomagala hadži Adem Varmaz in hadži Atif Rekić. Obstaja evidenca del in seznam članov džemata z Jesenic, ki so prostovoljno delali v prvi fazi obnavljanja objekta. Seveda se za prvo fazo obnove objekta posebej zahvaljujemo imamu Munziru Čelenki. Dovolite mi, da se zdaj zahvalim človeku, ki mu kot IS dolgujemo svoje spoštovanje. Na Jesenicah sem bil velikokrat, sam ali z Nevzetom Porićem, in vsakič, ko sem prišel, me je v objektu pričakal Fadil Kadić. Govorim o več kot tisoč urah prostovoljnega dela. Dragi Fadil, iskreno se ti zahvaljujem in prosim Vzvišenega Allaha, da te nagradi za tvoj prispevek pri obnavljanju projekta IS na Skladiščni ulici 5.
Džemat Jesenice je poleg džemata Ljubljana in džemata Velenje najbolj odgovoren džemat pri izpolnjevanju svojih obveznosti do Mešihata in do skupnega delovanja IS v Sloveniji. Hadži Halid Fetić je zelo skromen, zato ne prihaja do izraza, a mi se zavedamo njegove odgovornosti pri delu blagajnika. Ob tej priložnosti se želim zahvaliti izvršilnemu odboru Jesenice, na čelu s hadžijem Atifom Rekićem, za prispevek pri projektu IKC v Ljubljani. Cenimo delo hadžija Atifa Rekića in hvaležni smo mu za angažma pri delu odbora IS Jesenice. Hvaležni smo imamu Munziru Čelenki za trud in angažma v džematu in seveda za prispevek pri projektu IKC v Ljubljani. Imam Munzir je zelo marljiv imam in odličen človek. Prosimo Vzvišenega Allaha, da varuje in nagradi imama Munzira in njegovo družino za ves trud in delo.
Objekt, ki smo ga kupili in obnovili, nam bo pomagal, da realiziramo izobraževalne in kulturne projekte IS in lažje opravljamo svojo misijo. Hvaležni smo gospodu Muhammedu Jalahmi, namestniku generalnega tajnika Emane, ki je bil zelo potrpežljiv in je imel veliko mero razumevanja med našim delom. Na žalost nismo uspeli v nameri, da bi danes bili z nami tudi gostje iz Kuvajta. Ko bo priložnost za to, bomo organizirali manjšo svečanost v njihovo čast. Prosim Vzvišenega Stvarnika, da sprejme naša dobra dela, slaba pa skrije, da nas varuje pred zlom in slabimi ljudmi.”
Imam Munzir Čelenka in predsednik izvršilnega odbora Atif Rekić sta na koncu ljudem, ki so v 25 letih največ prispevali k razvoju džemata Jesenice, podelila darila.
Mufti dr. Nedžad Grabus je izročil zahvalo imamu Seadu Karišiku, dolgoletnemu imamu na Jesenicah, ki imamsko dolžost trenutno opravlja v džematu Velenje, in gospodu Fadilu Kadiću z Jesenic, ki je v obnovo novega Islamskega kulturnega centra na Jesenicah vložil več kot tisoč ur prostovoljnega dela.
