Javni prostor je, ne samo v zadnjih dneh, v katerih doživlja kulminacijo, poln jezikovnih terminov in besednih zvez, ki imajo v sebi islamski ali muslimanski prilastek z zelo negativnim prizvokom. ”Islamisti”, ”džihadisti”, ”odšel je v džihad v Sirijo”, ”islamski kalifat”, ”radikalni islamisti”, ”islamski ekstremisti”, ”islamski teroristi” so samo eni od terminov, s katerimi je zasut javni prostor in vsi implicirajo izrazito negativen pomen in celo brutalni teror.
Z vidika muslimana Bošnjaka raba takega jezika in terminov ni samo jezikovno nasilje nad muslimani, temveč predstavlja nesprejemljiv mentalni pritisk z dolgoročnimi posledicami. Verjamem, da je pristajanje na vsiljen terminološki okvir pokazatelj nemoči in poraza muslimanske inteligence in uleme (učenjakov).
Veliko je ljudi v BiH in na svetu, ki svoja ekstravagantna in nasilna dejanja razlagajo z jezikom islama in z inspiracijo vere ter svojim institucijam in organizacijam dodajajo islamsko predpono ter tako dajejo povod in dobro opravičilo za njihovo opisovanje v verskih kategorijah. Seveda to ne predstavlja olajševalne okoliščine, da muslimanska inteligenca oziroma učenjaki sprejmejo njihovo logiko in rabo izrazito islamske terminologije, s katero oni opisujejo sami sebe, ne glede na to ali se tega zavedajo ali ne. V kolikor posamezniki in skupine s svojimi dejanji kršijo temeljne principe islama in proizvajajo anarhijo in nered − in očitno je, da to tudi počnejo − je popolnoma jasno, da se ne morejo poistovetiti z islamskimi termini. Če se ne zavedajo, da s tem islam spravljajo v javno zadrego, potem se tega morajo zavedati ostale islamske institucije. Če je kur’ansko besedilo poimenovalo ljudi, ki sledijo islam, kot muslimane, zakaj to določenim ljudem in organizacijam ni dovolj, temveč si dodajajo islamsko predpono in tako bi se recimo imenovali ”islamijjuni” in ne muslimani?
Morilec ali nasilnik, ko sam sebi doda določen islamski predznak, v osnovi nima nobene povezave z islamom. Oblikovalci javne scene, posebej pa politični subjekti in mediji, ne morejo slediti njihovi logiki. Kdor negira in spodkopava same temelje vere, ne more imeti islamskega pridevka. Mogoče lahko katerega drugega, a islamskega ne.
Čeprav bosanski islamski intelektualci ne morejo vplivati na globalno sceno, se lahko potrudijo, da se vsaj za primere s tukajšnjih prostorov terminološko obrazložijo politični in verski procesi. Tako bi se v javnem prostoru BiH napačna in nesprejemljiva raba islamskih terminov za pojave in procese, ki so protiislamski, zamenjali s tistimi, ki opisujejo in predstavljajo dejansko stanje. Oči muslimanov so uprte v njihovo pamet in znanje.
Poleg očitnega obsojanja in nasprotovanja nasilju muslimani in dobronamerna javnost potrebujejo jasno razlago in definicijo. Določene stvari so popolnoma jasne: Kur’an in tradicija sta tu, vemo tudi, kdo in s kakšnimi kompetencami jih lahko razlaga. Vse, kar je mimo tega, se z njim ne more poistovetiti. Ne moremo pristati na to, da nevedne osebe kreirajo termine in razlagajo islamske predpise in procese. Nasprotovanje nespoštovanju islamskega učenja in obrednega jezika je nuja.
Opravičilo, da se to ne stori, ne more biti spoznanje, da so muslimani v svetu že daljše obdobje samo objekti pomembnih procesov oziroma igralci v moštvu, čigar selektor sedi daleč od moštva in na daleč narekuje taktiko in cilje. Tako tudi ta terminologija prihaja s strani omenjenih selektorjev. Ne glede na to ni opravičila za lastno intelektualno neaktivnost in prilagodljivost. Potrebno je vzpostavljati novo terminologijo, novo jezikovno kulturo in ponuditi natančne in originalne razlage. Ko bomo imeli to, potem lahko bolj odločno in z veliko več prepričljivosti zahtevamo od medijev in političnih oseb, da nas vsaj na tem prostoru osvobodijo terminološkega nasilja.
Ekrem Tucaković
Prevzeto: www.rijaset.ba