Šesti džuz v Kur’anu zajema nekaj zadnjih strani sure (poglavje) En-Nisa, tj. od 148. do 176. ajeta. Prav tako zajema še dve tretjini sure El-Maide. Obe suri sta v celoti objavljeni v Medini.
Res je, da sura En-Nisa obravnava pravice žensk, ki se nanašajo na dedovanje in na družinsko življenje, a na nekaj zadnjih straneh, posebej od 150. ajeta, se poudarja nezmožnost verovanja v Boga brez verovanja v vse njegove poslance.
Sura El-Maide spada v zadnje medinske objave. Glede na verodostojne predaje je ta sura objavljena v času zadnjega romanja poslanca Muhammeda, a.s. Ime je dobila po zahtevi, ki je bila usmerjena k Isa (Jezus), a.s., s strani njegovih učencev. Opis tega dogodka se nahaja na koncu sure El-Maide, v le par ajetih. Sura El-Maide je ena izmed treh kur’anskih sur (El-Maide, El-Hudžurat in El-Mumtahina), ki se začenja z besedami ”Ja ejjuhellezine amenu … (O, verniki …)”.
V prvem ajetu te sure se od vernikov zahteva, da izpolnjujejo svoje dolžnosti: ”O, verniki, izpolnjujte svoje dolžnosti!” Prav tako številni ajeti v tej suri govorijo o dogovorih, npr. poziv vernikom, da bodo odgovorno opravljali prevzete naloge, potem so tu tudi pozivi Poslancu, a.s., v katerih je opisana njegova misija in naloga ter pozivi privržencem knjige (judom in kristjanom).
Šestnajst ajetov te sure se začenja z besedami: ”Ja ejjuhellezine amenu … (O, verniki …)”
”O, verniki! Izpolnjujte dogovore! (1.)
O, verniki! Ne omalovažujte Gospodarjevih predpisov o hadžu! (2.)
O, verniki! Ko se pripravljate k namazu (molitvi), si umijte obraz …! (6.)
O, verniki! Odločni za Allahovo resnico bodite …! (8.)
O, verniki! Spomnite se Allahove misloti spram vas …! (11.)
O, verniki! Allaha se bojte in skušajte se mu prikupiti …! (35.)
O, verniki! Če kdo med vami odpade od vere, ga bo Allah resnično nadomestil, ki jih ljubi in ki ljubijo Njega …! (54.)
O, verniki! Ne prijateljujte s tistimi, ki imajo vašo vero za zabavo in posmeh – pa če so tisti, ki so prejeli Knjigo pred vami ali mnogobošci …! (57.)
O, verniki! Ne odrekajte se lepim stvarem, ki vam jih je Allah dopustil. Le mere ne prekoračite, saj On ne mara tistih, ki pretiravajo! (87.)
O, verniki! Vino in kockanje, maliki in puščice za vedeževanje so odvratne stvari in šejtanovo delo …! (90.)
O, verniki! Allah vas bo gotovo skušal z divjadjo na dosegu vaših rok in kopij! (94.)
O, verniki! Dokler ste v ihramih ne lovite divjadi! (95.)
O, verniki! Ne poizvedujte o tistem, kar vam bo hkrati s pojasnilom prineslo zlo! (101.)
O, verniki! Skrbite za svoje duše! (105.)
O, verniki! Ko se vam približa smrt, naj bosta pri pisanju oporoke kot priči navzoči dve pravični osebi …” (106)
Dva ajeta te sure se začenjata z besedami: ”Ja ejjuhe-r-resulu … (O, Poslanec …)” in v njih so opisane misija ter naloge Poslanca, a.s. Pet ajetov se začenja z besedami: ”Ja ehle-l-kitabi … (O, narodi knjige …)”, kar predstavlja določene pozive in obvestila judom in kristjanom.
Medinske sure in ajeti, tj. tiste, ki so objavljene po hidžri, karakterizirajo pripovedovanja o namazu, postu, zekatu, hadžu, džihadu ipd. Za medinske ajete je značilno to, da se začenjajo z besedami ”O, verniki!”, medtem ko se mekanski ajeti začenjajo z besedami ”O, ljudje!”
Prav tako medinske sure govorijo o judih in kristjanih. Sura, ki največ govori o njih, je sura El-Maide. Večina ajetov v tem džuzu, posebej v suri El-Maide, govori o kristjanih. Če analiziramo ajete, ki se nanašajo na kristjane, lahko ajete razvrstimo v nekaj skupin.
Prva skupina ajetov so tisti ajeti, ki govorijo o kristjanih kakor o najbližjih prijateljih za muslimane.
V drugo skupino štejemo ajete, ki govorijo o tem, da ne prijateljujemo s tistimi, ki se norčujejo iz naše vere.
V suri El-Bekare Allah o kristjanih govori Poslancu, a.s.: ”Ne judje ne kristjani ne bodo zadovoljni s teboj, dokler ne sprejmeš njihove vere. Ti reci: Allahova pot je edina prava pot. Če bi sledil njihovim željam, zdaj, ko prejemaš Razodetje, te pri Allaha nihče ne bi mogel zaščititi in pomagati.” (El-Bekare, 120)
Kakor odgovor na vse te, na prvi pogled nasprotujoče si ajete, lahko vzamemo 113. ajet sure Ali Imran, v katerem govori, da niso vsi kristjani isti. ”Toda niso vsi takšni. Nekateri pripadniki Knjige vso noč Allahove ajete berejo in se molijo.”
Za razliko od drugih muslimanskih skupnosti, slovenski muslimani živijo v specifičnem prostoru in po Allahovi volji živijo skupaj s pravoslavci, katoliki in judi. Poznamo razlagalce Kur’ana, ki razlagajo te ajete, a nikoli niso živeli s kristjani. Allahova volja je, da smo bosanski muslimani s kristjani v stiku vsak dan. Nemogoče je izogniti se vsakemu srečanju z njimi. Ravno zato moramo poznati in dobro razumeti te ajete, ki govorijo o kristjanih.