Začetek petega džuza govori o zakonu, prepovedi zakona s sorodniki po krvi in mleku ter o zakonskih odnosih, dajanju poročnih daril, o prepovedi širjenja premoženja na nedovoljen način, o velikih grehih, odlikah pri moškemu, dobrodelnosti in deljenju imetja, o čistoči in tejemumu (čiščenje s peskom ali peščenimi predmeti, v primeru da zaradi pomanjkanja vode nimamo možnosti za obredno umivanje), emanetu (kar se zapušča v last komu drugemu) in pravičnosti, vojaških pohodih in izogibanju mobilizacije zaradi krajšanja namazov (molitev).
Ta džuz zajema osrednji del sure En-Nisa (od 20. do 147. ajeta), ki je razodeta v Medini in vsebuje 176 ajetov (stavkov). Ibn Kesir navaja od Ma’n ibn Abdurrahmana ibn Abdullaha ibn Mesuda, ki pravi: ”V poglavju En-Nisa obstaja pet ajetov, ki jih ne bi zamenjal za ta svet in za vse, kar je na njem.” Od Ibn Abbasa se navaja, da je rekel: ”Osem ajetov, boljih za svet in človeštvo kot vse ostalo pod soncem, je objavljeno v poglavju En-Nisa (Ženske).”
Pomembno mesto v petem džuzu zasedajo ajeti, ki govorijo o prepovedi večanja premoženja na nedovoljen način. ”O, verniki! Ne prisvajajte si nepošteno imetja drugega vendar dovoljneo je trgovati v obojestransko zadovoljstvo – in ne pobijajte se med seboj! Allah je resnično usmiljen do vas.” (En-Nisa, 29)
V današnjem poslovanju je vernikova dolžnost, da skrbi o zaslužku. Poslovni odnosi med ljudmi so postavljeni po načelu trgovanja oziroma ponudbe in povpraševanja. Eni nudijo izdelek, storitev, znanje ipd., drugi to kupujejo. V zvezi s tem Vzvišeni Allah objavlja predpise, ki urejajo standarde pred samim stopanjem v proces trgovanja. Temeljno načelo trgovskih odnosov v predpisih islama je obojestranska korist: tako kupec kod prodajalec morata biti zadovoljna s trgovino oziroma zamenjavo blaga. Islam zahteva, da cel proces od proizvodnje do zamenjave in potrošnje poteka brez goljufanja in laži. Vsaka vrsta goljufanja je prepovedana. Danes, ko oglasi predstavljajo bistvo ekonomije, je skoraj absurdno govoriti o moralnih načelih v takem procesu. Pa vseeno, islamska orientacija v smeri korektnega predstavljanja blaga je več kot očitna. Oglasi ne samo da za lažnimi gesli zavajajo kupce, ampak ustvarjajo napačne novice o vrednostih in tako pri kupcih ustvarjajo nepotrebne potrebe.
Vsemogoči Allah prepoveduje svojim vernikom in vernicam, da eni od drugih na nedovoljen način prisvajajo dobrine, z obrestmi, igrami na srečo, goljufijami ipd. Ajeti v petem džuzu, ki se nanašajo na širjenje imetja, dajejo univerzalno sporočilo in kažejo na nujnost za iskrenim in odprtim odnosom v poslovanju. Goljufija in zavajanje sta prepovedana v vsakem pogledu, tudi v trgovanju. Muhammed, a.s., je rekel: ”Kdor nas zavaja, ni naš.”
Kakor je razvidno iz samega naslova te sure (Ženske), veliko ajetov govori o zakonu. Tako v 34. ajetu prebiramo: ”Moški skrbijo o ženskah, zato ker je Allah dal prednost enim pred drugimi in zato, ker oni zapravljajo svoje imetje. Zato so poštene žene ubogljive in v času moževe odsotnosti skrbijo o tistem, o čemer morajo skrbeti, saj so pod Allahovo zaščito. Tistim, ki mislite, da so neubogljive, pa svetujte, potem se od njih ločite v postelji, potem jih tudi udarite; in ko postanejo ubogljive, potem jim ne storite žalega! Allah je zares Velik in Vsemogoč!”
Vsemogoči Allah pravi: ”Moški skrbijo za ženske”, kar kaže na to, da je človek dolžen skrbeti za ženo, ”zato ker jih je Allah odlikoval.”
Muhammed Asad v svojem prevodu Kur’ana, ki se nanaša na ta del ajeta, usmerja na dejstvo, da so moški deležni več milosti kot ženske, zato morajo skrbeti za njih. Čast in odgovornost misijonarstva je pripadla moškim, prav tako je njihova dolžnost, da odgovorno prevzemajo in opravljajo funkcije oblasti v družbi. Poslanec, a.s., pravi: ”Tisti narod, ki prepušča posle ženski, se ne bo rešil.” Moževa naloga je da usmerja tudi člane družine in tako ima tudi določene pravice: ”Zato oni zapravljajo svoje imetje.” (En-Nisa, 34)
Dolžnost žene je, da je ubogljiva, kakor je predpisal Vzvišeni Allah, da skrbi za ugled družine in varuje imetje svojega moža. ”Zato so poštene žene ubogljive in ob moževi odsotnosti varujejo tisto, kar se po Allahovih besedah mora varovati”, kar pomeni, da ob moževi odsotnosti morajo varovati sebe in njegovo imetje. Poslanec, a.s., je rekel: ”Najboljša žena je tista, ki te razveseli, ko jo pogledaš, ko ji svetuješ, te sprejema, ko si odsoten, varuje tvoje imetje. Neubogljiva žena je tista, ki je prevzetna, ki se zoperstavlja svojemu možu in ga sovraži. Ko mož to opazi, jo mora na to opozoriti in jo spomniti na Allahovo kazen za grehe, glede na to da je Allah dal pravice možu, njej pa ukazal, da ga uboga, prepovedal pa ji je, da ga ne uboga.”
Prav tako je Poslanec, a.s., rekel: ”Če bi komurkoli ukazal, da pred kom drugim naredi sedždo (globok priklon, tako da se s čelom in nosom dotika tal), bi to bilo ženi pred svojim možem.” Prav tako pravi: ”Ko mož povabi svojo ženo v posteljo in ona ga zavrne, jo meleki (angeli) preklinjajo vse do zore.”
Del navedenega ajeta (Tistim, ki mislite, da so neubogljive, pa svetujte, potem se od njih ločite v postelji, potem jih tudi udarite; in ko postanejo ubogljive, potem jim ne storite žalega!) je bil tema mnogih razpravljanj. Ibn Abbas, r.a., pravi, da v kolikor žena ne sprejme nasvetov, jo mož lahko zapusti v postelji. Na vprašanje, kakšne so pravice naših žena, Poslanec, a.s., pravi: ”Da ji priskrbiš hrano, da jo oblečeš, da je ne udarjaš po obrazu, da je ne sramotiš in ne zapuščaš, razen v hiši. Če se ne popravijo s pomočjo nasvetov in zapuščanja v postelji, potem jih udarite, a ne pretiravajte.” Iz mnogih verodostojnih hadisov je razvidno, da je Poslanec, a.s., čutil odpor do pretepanja žensk, zato je rekel: ”Ali bi lahko kdo izmed vas udaril svojo ženo in se potem ulegel poleg nje v posteljo?” Muhammed Asad v svojem komentarju na ta ajet navaja, da je Muhammed, a.s., ko je objavljen ajet o pretepanju žene, dejal: ”Želel sem eno stvar, Bog je hotel drugo – a kar je hotel Bog mora biti najboljše.” Naprej v Kur’anu piše: ”Ko postanejo ubogljive, potem jim ne storite žalega.” Če bodo žene ubogljive in bodo delale to, kar je Allah dovolil, potem nasilje ne bo potrebno. Allah je zares Vzvišen in Velik. Gospodar se bo postavil za tiste, ki jim je storjena krivica. Po tem, ko je prikazal status neubogljive žene, Allah prikazuje status sprtih partnerjev, zato pravi: ”Če se bojite prepada med njima, potem pošljite enega sodnika z njene in enega z njegove strani.”
Vzvišeni Allah podpira pobotanje sprtih partnerjev in pravi: ”Če se želita pobotati, ju bo Allah pobotal.” (En-Nisa, 35)
Danes, ko je družina le simbol prekinjene osamljenosti posameznika in popolnega razpada družbe, so kur’anska sporočila o družini zelo uporabna. Islamska družina je razširjen model, ki vključuje starše, stare starše, moške in njihove žene ter potomce. Kur’an poudarja, da je družina ena izmed prvih kategorij v sami kozmični razporeditvi. Družina je ne samo družbeno, ampak tudi moralno jedro, v katerem dva posameznika organizirata svoje življenje po moralnih načelih. To moralno jedro povzroča cel niz specifičnih dolžnosti in vrlin, od ljubezni in zvestobe, vzgoje in izobraževanja do telesne zaščite vseh članov družine. Med temi člani ima zelo pomembno vlogo položaj poštene, spoštovane žene, kakor tudi plemenita vloga matere pri vzgoji prihajajočih generacij človeškega rodu.