Prvi maj se povsod po Evropi obeležuje kot praznik dela. Tradicija prvega maja sega v leto 1886, in sicer v Chicago, ko so delavci zahtevali več delavskih pravic in osemurni delavnik.
Civilizacije in družba v celoti so rezultat dela in truda. Delati je ne samo telesna, temveč tudi duhovna potreba in dolžnost. Islam priporoča vernikom, da delajo, saj muslimani verjamemo, da bo vsako naše delo vidno oziroma zabeleženo in na podlagi storjenega bomo tudi nagrajeni oziroma kaznovani.
V islamu je delo visoko cenjeno in se na določen način razume kot delo, ki je ugodno Bogu, ibadet. Tako delodajalcu kot tudi delavcu islam priznava določene pravice in dolžnosti, ki jih je potrebno izpolnjevati zaradi vere v Boga. Osnovni vodili v islamu sta pravičnost in poštenost, ki se morata izvajati v vseh družbenih sferah. Pravičnost mora biti okvir vsakega dela in dogovora. ‘‘Nima vere tisti, ki mu ni mogoče zaupati, in nima vere tisti, ki ne izpolnjuje sklenjenih dogovorov.” (hadis)
Kur’an večkrat navaja točna navodila, ki naj bi jih upoštevali pri poslih in ravno ta navodila so lahko univerzalna. Pred začetkom posla je potrebno skleniti legalne sporazume oziroma zapisati dogovore. Kur’an večkrat spodbuja delo, razvijanje samozavesti, samoodgovornosti, kreativnosti ipd. Delo je lahko ibadet, Bogu ugodno delo, kot je tudi molitev. Ibadet je lahko v primeru, da ga opravljamo vestno, odgovorno, pravično, pravilno in tudi v skladu z verskim prepričanjem. ”Zanesljivo bo Allah vprašal vsakogar, ki je imel kakšno nalogo, ali jo je izpolnil ali jo je zanemaril in pokvaril!” (hadis)
Islam strogo prepoveduje izkoriščanje, kar pomeni, da vsak delodajalec mora upoštevati pravice delavca. Poslanec Muhammed, a.s., je priporočil, da se plačilo izplača delavcu, še preden se posuši pot z njegove kože: ”Izplačajte delavcu zasluženo, preden se mu posuši znoj!” (hadis). Dobesedno bi to pomenilo takoj, nakazuje pa na to, da pri spoštovanju pravic do delavca moramo biti dosledni in pravični. Danes smo na žalost priča t. i. mobingu in nespoštovanju pravic, kot tudi sistemu, ki je na določen način nemočen.
Slovenska zakonodaja je s področja dela in spoštovanja pravic in dolžnosti na področju dela dokaj skladna z določenimi islamskimi načeli, na kar kaže že Ustava RS, ko pravi, da je RS pravna in socialna država, kjer veljajo temeljne človekove pravice in svoboščine. V obeh sistemih je zadeva dobro urejena. Na žalost smo v praksi priče diskriminaciji na trgu dela. Naj spomnimo samo na določene težave: dela prosti dnevi ob verskih praznikih (glede na to da se za dela prosti dnevi štejejo določeni prazniki drugih verskih skupnosti), zavrnitev dela, v kolikor določen del posla ni v skladu z verskim prepričanjem, nošenje naglavne rute na delovnem mestu, podaljšanje dopusta zaradi romanja v Mekko, prilagoditev dela v času meseca ramazana ipd.
Kur’an pravi, da bo vidno in zapisano delo tistega, ki bo naredil samo kanček dobrega, kot tudi tistega, ki bo naredil samo kanček zla. Na podlagi naših del in ravnanja bomo nagrajeni ali kaznovani in ravno zaradi univerzalnih Kur’anskih načel so tudi načela na področju dela zelo univerzalna in uporabna.
pripravila: Ela Porić