V dneh pred drugim največjim muslimanskim praznikom – kurban bajramom – se je na milijone vernikov iz celega sveta odpravilo v sveto mesto Mekko, kjer bodo opravili peto islamsko praktično dolžnost Hadž (romanje).
Hadžije (romarji) bodo v naslednjih dneh začeli opravljati hadžske obrede, kot so kroženje (tavaf) okoli Ka’be (črne kocke), hoja med dvema bregovoma Safo in Mervo (Saj), bivanje v dolinah Mina in Muzdelifa ter bivanje na planoti Arefat. Že iz definicije hadža je razvidno, da se hadž opravi samo ob točno določenem času in na točno določenih mestih, med njimi je najbolj pomembno bivanje na Arefatu. Hadžije (romarji) bodo oblekli bele obleke (ihram), ki simbolno predstavljajo enakost ljudi pred Vzvišenim Bogom. Vsi hadžski obredi imajo v ozadju določeno simboliko, ki je globoko povezana z verskim prepričanjem.
Ka’ba predstavlja ”Božjo hišo” in simbol monoteizma, vere v enega in edinega Boga. Štirje vogali Kabe predstavljajo štiri strani sveta, obenem pa Ka’ba predstavlja tudi smer, proti kateri se morajo muslimani obrniti pri molitvah, torej predstavlja središčno točko. Ka’bo so hadžije (romarji) dolžni obkrožiti sedemkrat in se ob tem, v kolikor je dostop možen zaradi zelo velike gneče, dotakniti črnega kamna (Hadžeru-l-esved), ki je postavljen na enem od štirih vogalov. Ka’bo prekriva Kisva, črno, elegantno ogrinjalo, ki je z zlato nitko izvezeno in okrašeno s kur’anskimi verzi. Kisva se je vse do 1960. leta, ko je kralj Savdske Arabije ustanovil tovarno posebej za ta namen, proizvajala v Egiptu. Izdelava Kisve je zanimiv proces in je sestavljen iz več faz. Za izdelavo Kisve se uvaža najboljša svila iz Italije in Nemčije. Danes skoraj celoten postopek izdelave Kisve, predvsem pa tkanje in vezenje zlatnih kur’anskih stavkov, poteka pod nadzorom sodobnih tehnoloških naprav. V prvih dneh meseca zu-l-hidžeta se družini Al-Šaibi, kateri je zaupano preoblačenje in čiščenje Ka’be, preda novoizdelana Kisva. Ka’ba dobi novo Kisvo 9. zu-l-hidžeta. Takrat so vsi romarji na planoti Arefat, naslednji dan jih dočaka na novo urejena in elegantna Ka’ba. Skoraj vsi romarji si želijo dotakniti se in se približati Ka’bi. Vsem tistim, ki se ji uspejo približati in se je dotakniti, ostaneta vonj in občutek predanosti za vedno v spominu.
Celoten Hadž spremlja Telbija, ki jo hadžije cel čas izgovarjajo – Lebejke allahume lebejk, lebejke la šerike leke lebejk. Innel hamde ve ni’mete leke vel mulk, la šerike lek, kar bi pomenilo ”Odzivam Ti se, Bog, odzivam. Odzivam Ti se, saj nihče ni enak Tebi, odzivam Ti se. Samo Tebi se zahvaljujem in samo Ti si milosten in samo Ti si vladar. Nihče Ti ni enak!”
Hadžijam (romarjem) je na veliko dostopna voda Zemzem, ki izvira v bližini Ka’be in za katero verjamemo, da je blagoslovljena voda. Nikoli se še ni zgodilo, da bi izvor vode Zemzem presahnil, medtem ko so nekateri drugi izvori ob klimatskih pogojih že zdavnaj presahnili. Zemzem voda ima posebne lastnosti, katerih druge vode nimajo in je s svojimi biološkimi ter kemičnimi lastnostmi po mnenju raziskovalcev idelana za človeka. Po izvedenih analizah je ugotovljeno, da liter Zemzem vode vsebuje okoli dva tisoč miligramov bioloških in kemičnih elementov, medtem ko vode vsebujejo okoli dvesto miligramov. V primeru mešanja drugih vod z vodo Zemzem, Zemzem voda ne izgubi svojih lastnosti in ne prevzame lastnosti drugih voda. Ena kapljica Zemzema oplemeni na tisoče litrov drugih voda. Zemzem voda je edinstvena in nikjer na svetu ne obstaja voda, ki bi ji bila po lastnostih podobna. V dneh Hadža Zemzem voda napaja milijonsko množico romarjev.
Za Hadžije (romarje) je v okviru vseh obredov, ki jih opravljajo, najbolj pomembno, da so prisotni na planoti Arefat 9. zu-l-hidžeta (zu-l-hidže je dvanajsti mesec v Hidžretskem koledarju, saj se muslimanko leto ravna po luni). Prisotnost na Arefatu imenujemo vukuf. Če kateri od hadžijev ta dan ne preživi na Arefatu, se šteje, da hadža ni opravil. Hadžijem (romarjem) se svetuje, da čas na Arefatu posvetijo molitvam Vzvišenemu Bogu, ker je to čas, ko Vzvišeni Bog sprejema naše molitve. Priporočeno je, da se vsi tisti, ki se ne udeležijo Hadža, na dan Arefata postijo in si tudi tako prislužijo Božjo milost.
V okviru romarskega potovanja velika večina vernikov obišče tudi mesto poslanca Muhammeda, a.s., Medino. Največja znamenitost mesta Medine je džamija poslanca Muhammeda, a.s., v kateri verniki preživijo največ časa. Seveda obstajajo tudi druge znamenitosti, ki jih hadžije obiščejo, vendar je džamija v središču. Znotraj nje obstajata dva veličanstvena prostora, po katerih hrepenijo vsi verniki, in sicer, Revda, prostor, za katerega verjamemo, da je raj na Zemlji, in zelena kupola, pod katero je shranjeno telo poslanca Muhammed, a.s. Vsak vernik vztraja, da vsaj en namaz (molitev) opravi v Revdi, za katero je značilen zelen tepih (celotna džamija je prekrita z rdečim) ter s selamom (islamskim pozdravom) pozdravi poslanca Muhammeda, a.s. Džamija v Medini je druga največja džamija na svetu, takoj za Haremom v Mekki.
V zadnjem letu v Mekki, v notranjosti Harema (prostor okoli Kabe), potekajo velika gradbena dela, katerih namen je povečati prostor za tavaf (kroženje okoli Kabe) in prostor za opravljanje hadžskega obreda Saj (hoja med Safo in Mervo). Poleg praktičnosti je razširitev prostora postala tudi nuja, saj se iz leta v leto na hadž odpravlja vse več ljudi. Obstaja nepisano ljudsko pravilo, ki pravi, naj bi se na hadž odpravili v poznejših letih. Seveda je to popolnoma zgrešeno, saj je za hadž potrebna dobra fizična pripravljenost, pri čemer so mlajši v prednosti. Priporoča se, da sprejmemo prvo priložnost, ki se ponudi, ne gleda na starost. V zadnjih letih se tudi iz Slovenije odpravlja vse več mladih ljudi in tudi letos se bo s Hadža vrnila skoraj polovica mladih in izobraženih hadžijev iz Slovenije.
Letos se iz Slovenije odpravlja 44 hadžijev (romarjev), katerim vsi tisti, ki so že doživeli to duhovno lepoto, zavidajo na letošnjem pozivu in odzivu. Muslimani verujemo, da se na hadž odpraviš le s pozivom Vzvišenega Boga in da to ne more biti zgolj lastna odločitev, saj so hadžije le Allahovi gosti.
Vsem hadžijem, ki so se odpravili in se še bodo v teh dneh, želimo Hadž mebrur (pri Bogu sprejet hadž). Muslimani verjamemo, da se, v kolikor Vzvišeni Bog sprejme Hadž, domov vračamo popolnoma čisti od grehov, kar lahko simbolno pomeni nov začetek.
Priporočamo še ogled dveh dokumentarnih filmov, in sicer ”Sjećanja na hadž” (Spomini na hadž) iz 1948. leta in dokumetarni film o pomenu hadža, ki ga je pripravila BHT.
Prvi film si lahko pogledate TUKAJ, drugega pa na tej POVEZAVI.
Ela Porić