V delegaciji Islamske skupnosti v Sloveniji so bili, poleg muftija Grabusa, muftijev namestnik Ibrahim Malanović, sekretar Islamske skupnosti Nevzet Porić, imam v Škofja Loki Ifet Suljić in ljubljanski imam Špendi Fidani.
Na srečanju so bili prisotni še direktor islamske gimnazije “Dr. Ahmed Smajlović” Mevludi Arslani, šef urada zagrebškega muftija mag. Nermin Botonjić in direktor centra za halal Aldin Dugonjić.
To je bil prvi obisk predstavnikov Islamske skupnosti v Sloveniji v Mešihatu Islamske skupnosti na Hrvaškem odkar je funkcijo muftija prevzel dr. Aziz Hasanović in četrti obisk v mandatih muftija dr. Nedžada Grabusa.
Glede na dejstvo, da sta to sosedna mešihata sta se v začetku pogovora muftija Hasanović in Grabus dotaknila nekaterih vprašanj v zvezi z delovanjem Islamske skupnosti, ki so skupna za oba mešihata. Pogovarjala sta se o projektih, ki so trenutno v teku, kot sta projekta izgradnje džamije na Reki in v Ljubljani, potem o položaju muslimanov in Islamske skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem, odnosu do Islamske skupnosti v BiH in podobno.
Muftija sta v pogovoru omenila tudi prihajajoči vstop Hrvaške v Evropsko unijo in možnost sodelovanja mešihatov pri realizaciji izobraževalnih in organizacijskih projektov, ki so lahko primer ostalim državam v regiji. Na srečanju muftijev iz Jugovzhodne Evrope, ki bo letos organiziran na Hrvaškem, bosta muftija Hasanović in Grabus sprožila pogovor o možnem skupnem nastopu islamskih skupnosti v evropskih državah, s ciljem, da se jasno artikulirajo stališča o vprašanjih muslimanov v Evropski uniji.
Dogovorjena je organizacija skupnega seminarja za imame iz Hrvaške in Slovenije, ki bo priložnost za spoznavanje med imami in izmenjavo izkušenj.
Na koncu je zaključeno, da je potrebno krepiti odnose med mešihatoma, ker so si polja delovanja zelo podobna, življenske okoliščine so enake ob tem pa tudi zgodovina, ki veže islamski skupnosti, ki sta bili enotni vse do leta 1994, ko je prišlo do osamosvojitve Mešihata Islamske skupnosti v Sloveniji od Mešihata Islamske skupnosti za Hrvaško in Slovenijo. Pred tem je od leta 1975 pa do 1990 deloval Mešihat IS za BiH, Hrvaško in Slovenijo, od leta 1990 do 1994 pa Mešihat IZ za Hrvaško in Slovenijo. Povdarjeno je mišljenje, da bo vstop Hrvaške v EU še bolj pripomogel k krepitvi medsebojnega sodelovanje.
Nevzet Porić