Od 5. do 6. decembra 2012, je v prostorih Zavoda Sv. Stanislava v Ljubljani potekala mednarodna konferenca »Religijski pouk v svetu danes«.
Predavatelji iz Evrope, Amerike in Azije so predstavili stanje religijskega pouka v javnih in zasebnih šolah v enajstih državah. Konferenca je potekala v angleškem jeziku.
Na otvoritveni slovesnosti so spregovorili ljubljanski nadškog magr. dr. Anton Stres, predsednik SAZU Jože Trontelj, dekan Teološke fakultete iz Ljubljane in direktor Zavoda Sv. Stanislav dr. Roman Globokar.
Na povabilo direktorja Zavoda Sv. Stanislava dr. Romana Globokarja je prisotne nagovoril mufti dr. Nedžad Grabus. V svojem nagovoru je med drugim povedal:
»Dovolite mi, da se najprej zahvalim za organizacijo tega pomembnega srečanja v Ljubljani in povabilu, da dam svoj prispevek pri razpravi o tej pomembni temi. Tukaj sem kot predstavnik Islamske skupnosti v Sloveniji. IS v Sloveniji ima organiziran verski pouk za več kot dva tisoč otrok osnovne šole in petsto učencev srednjih šol po vsej Sloveniji. Naša infrastruktura je zelo skromna in je zelo težko organizirati verski pouk, to je posebej opazno v Ljubljani. Vprašanje poučevanja religije in poučevanja o religiji je zelo pomembno vprašanje za harmoniziran odnos med ljudmi v sodobni družbi. Osebno predavam predmet osnove islama študentom na Fakulteti za islamske znanosti v Sarajevu. Eno šolsko leto 1994/5 sem predaval islamski verouk muslimanskim učencem v Katoliškem šolskem centru v Sarajevu. Zadnjih deset let se povsod po svetu razpravlja o novih vrednotah in o religiji kot takšni. To je posebej poudarjeno v državah v katerih je bila religija popolnoma potisnjena iz javnega diskurza in življenja. Po drugi strani, 21. stoletje je obeleženo z novimi družbenimi okoliščinami v najbolj razvitih državah v Evropi v kontekstu o pluralnosti in različnosti kultur in religij. Evropa je bila do polovice 20. stoletja vglavnem mnogoreligiozna in monokulturna.
Izkušnja muslimanov Bošnjakov v tem smislu je lahko zanimiva tudi za današnjo razpravo. Islamski verouk je izbirni obvezni predmet v javnih šolah v BiH. Isti status imata tudi katoliški in pravoslavni verouk. V preteklih dvajsetih letih je razvita učbeniška literatura, napredoval je pedagoški in didaktični pristop pri poučevanju religije in kar je pomembno več kot 90% učenecev se je opredelilo za obiskovanje verouka. Bile so in še vedno obstajajo javne razprave o tem ali je konfesionalni verouk najboljša izbira za učence ali bi bilo bolje imeti predmet kultura religij. Večina staršev se je opredelila za konfesionalni verouk. Na Hrvaškem in v Avstriji obstaja islamski verouk v javnih šolah. Izkušnja veroučiteljev je pozitivna. Učenci poleg znanja se učijo vrednotam, ki so pomembne za življenje. Izkušnja je pokazala, da sistematiziran pristop pri poučevanju religije omogoča naravni razvoj učenca, obvladovanje znanja iz področja vere, ki ga objektivizira in lažje prakticira v življenju ter se skozi ta predmet učenec razvija v svobodnega državljana in koristnega člana širše družbene skupnosti.
V vseh razpravah o verouku v šoli je nujno imeti v mislih, da je kontekst o katerem govorimo sekularen in da obstaja ločenost cerkve in države. Profesor Rik Torfs govori o dveh nivojih verske svobode v evropskih državah, nivo A vključuje svobode vere in verovanja in nivo B se nanaša na manifestiranje religije. Vprašanje poučevanja vere in svoboda izobraževanja v veri so vpršanja na katera ni jasnih odgovorov v Sloveniji. Težko je najti balans med znanjem o islamu, ki ga učenci pridobijo v uradni literaturi, ki je pogosto naklonjena ekskluzivizmu, streotipom in znanju o veri, ki se posreduje spomočjo tradicije skozi družino in izobraževalne inštitucije Islamske skupnosti z generacije na generacijo. Karakter in stsatus verouka določa država, kurikulum definira Islamska skupnost, morajo se upoštevati vsi strokovni in pedagoški standardi. Učitelji se izobražujejo na teoloških fakultetah, IS izdaja certifikat za veroučitelje in šole zaposlijo veroučitelje po svojih kriterijih in jih angažirajo kot druge zaposlene. Prepričan sem, da takšne konference pomagajo pri jasnejšem definiranju vprašanj pomembnih za verske skupnosti. Iskreno se zahvaljujem za vabilo, da spregovorim na tej pomembni konferenci«, je med drugim povedal dr. Grabus.
Na konferenci so svoje referate predstavili Elena Miroshnikova (Rusija), Michaela Moravčkova (Slovaška), Olivera Koprivica (Srbija), Jacek Tandej (Poljska), Stanko Gerjolj (Avstrija), Masykuri Abdillah (Indonezija), Bikram Thapa (Nepal), Edvins Danovskis (Latvija), Drago Čepar (Slovenija), Darek Davis (Združene Države Amerike) in Jorge Bacelar Gouveia (Portugalska).