V petek, 13. maja 2011, je bila predstavljena knjiga »Sožitje je naša pot« avtorja muftija dr. Nedžada Grabusa za člane Islamske skupnosti.
O knjigi so spregovorili sociologinja dr. Anja Zalta, sociolog religije dr. Primož Šterbenc in mufti dr. Nedžad Grabus. Dr. Anja Zalta je v svojem nagovoru je pozdravila izid knjige »Sožitje je naša pot«, ki ponuja informacije iz prve roke o muslimanih in islamu v Sloveniji. »Dr. Grabus s svojim širokim in velikim znanjem ponuja nove vire, nove razlage kjer se te debate razširijo in poglobijo z definiranjem in razlago pojma džamije. Zdi se mi izrednega pomena ta prispevek v knjigi, da se širša javnost seznani o teh elementih ali pa pojmih. Knjiga verodostojno predstavi tematiko zgodovino islama v Sloveniji, prikaže aktivnosti Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji, sooča se z odnosom širše javnosti do muslimanov ter pokaže na poskuse in želje muslimanov, da v slovenskem okolju najdejo svoje mesto tako v verskem kot tudi v širšem kulturnem smislu. In, ker se mi zdi tudi izrednega pomena je zdaj čas, ko ni več dovolj kaj povedati ampak tudi kako povedati. Dr. Grabus to odlično izpelje. Zdaj ni čas kaj in kako to vemo temveč kako to prenesti v prakso in tudi tukaj ponovno govorim o praktičnem delovanju, mislim predvsem na njegov prvi mandat, delovanje Kulturno-izobraževalni zavoda Averroesa in drugo,« je zaključila dr. Zalta.
Dr. Primož Šterbenc je v svojem predstavitvenem nagovoru med drugim povedal: »Veseli me, da sem z vami danes ob tej priložnosti. Dovolite mi najprej, da čestitam muftiju dr. Nedžadu Grabusu in celotni Islamski skupnosti v Republiki Sloveniji ob izidu knjige »Sožitje je naša pot«. Ta knjiga se mi zdi pomembna, ker je velik doprinos k identiteti, k poznavanju stališč znotraj same Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji. Islamska skupnost je lahko ponosna na to knjigo. Tisto kar se mi zdi pomembno poudariti je to, da avtor v knjigi na kultiviran in nevsiljiv način predstavi problematiko, ki bi bila ob drugačni formulaciji za marsikoga sporna. Poleg vsebine je danes zelo pomembno kako je ta vsebina artikulirana. Ta vsebina je s strani dr. Grabusa artikulirana optimalno. Tako vsebinsko kot po sami formi v smislu, da se kakšen nestrpnež ne more niti na eno samo besedo navezati in zoperstaviti ter povedati poglejte kako muslimani širijo neko svojo nestrpnost in vsiljujejo svoj politični prostor v naš svet. To preprosto ni mogoče. Treba je poudariti, da se že par let vsi dobronamerni ljudje v Sloveniji prizadevajo, da Islamska skupnost v Sloveniji končno dobi svoj verski objekt oz. džamijo. Slovenija, ki bi se tako rada priključila razvitemu »svetu« in bi rada bila kozmopolitska država to ni zaradi tega, ker nima niti ene džamije. Takoj v začetku mi je padlo v oči to, kot piše dr. Grabus, da so muslimanski intelektualci praviloma študirali na Dunaju ali pa v Zagrebu kar tudi pove, da je bila Ljubljana takrat bolj provincialna dežela in, ker danes še vedno nekateri krogi preprečujejo izgradnjo džamije se mi zdi, da je to nek indikator neke provincialnosti. Zdi se mi tudi pomembno to, da dr. Grabus v uvodu govori, da Islamska skupnost s svojo vzgojno-izobraževalno, kulturno in solidarnostno in pa dobrodelno dejavnostjo na področju socialne države bogati nacionalno identiteto in da v tem smislu opravlja pomembno družbeno nalogo. In še več, da s tem opravlja splošno-koristno vlogo. To se mi zdi izjemno pomembno, Islamska skupnost lahko doprinese k boljšemu kontekstu ne samo v Sloveniji temveč na celem Zahodu«, je med drugim povedal dr. Primož Šterbenc.
O knjigi je spregovoril tudi mufti dr. Nedžad Grabus, ki se je najprej zahvalil dr. Anji Zalti, dr. Primožu Šterbencu za njihovo predstavitev njegove knjige. Potem je povedal, da ime dva razloga zaradi katerih je danes lahko ponosen. Prvi razlog je, ker so se člani Islamske skupnosti odzvali povabilu v tolikšnem številu, da prisostvujejo predstavitvi knjige. »Drugi razlog za ponos je zato, ker imamo takšne prijatelje, ki lahko objektivno in ne propagandno govorijo o islamu. Cenim to kar dr. Zalta in dr. Šterbenc govorijo o islamu. Tudi, ko kritično govorijo o islamu je to dobro in to nas spodbuja, da popravljamo tisto kar ni dobro, ker se islam živi in mi moramo spremljati tokove, ki se danes dogajajo in mi moramo skrbeti, da ti tokovi ne gredo v napačno smer. To sta torej dva razloga zaradi katerih sem ponosen. To kar sta govorila moja predhodnika je tako pomembno, da bi bilo za to predstavitev dovolj. No, dovolite da tudi jaz povem nekaj besed. Med nami je častni jordanski konzul g. Samir Amarin, ki je kristjan. Pred časom sem srečal enega gospoda iz Jordanije, ki mi je povedal da je po veri kristjan in po kulturi je musliman. Prvi stereotip, ki se danes omenja na Zahodu je da so vsi Arabci muslimani. Mi smo Evropejci in muslimani. Vprašanja s katerimi se danes ukvarjajo na Zahodu so bila prisotna v Bosni in Hercegovini pred stotimi leti ob prihodu Avstro-Ogrske v Bosno. Mi s to knjigo želimo pokazati svojo identiteto slovensko družbi. Naša ciljna skupina so muslimani, ki so bili rojeni v islamu. Naša ciljna skupina niso kristjani, ateisti, agnostiki itd. Če nekdo želi sprejeti islam je to njegova svobodna volja. Nimamo nič proti temu. Poskusil sem v knjigi pokazati, da slovenska družba nima nikakršnih razlogov, da se boji muslimanov. Mi nimamo islamskih političnih ambicij. Naš cilj je da vzgajamo ljudi, ki bodo v islamu iskali inspiracijo zoper sebičnosti, pohlepnosti, ki se bodo borili za etične vrednote ter te vrednote delili z drugimi. Naša ambicija je da se ukvarjamo z ljudmi za katere nihče ne skrbi. Kdo skrbi za muslimane v Sloveniji razen Islamske skupnosti? Moje mnenje je takšno – dovolite nam da delamo svoje delo bo lažje družbi v kateri živimo. V kolikor mi nismo artikulirani kot Skupnost to pušča prostor ne pluralizmu islama v Sloveniji, ker islam v Sloveniji ne more biti pluralen zato, ker smo vsi enaki in pripadamo hanefitskemu kulturnemu izrazu, maturidiski akidi (dogmatiki) s pomembnim vplivom sufizma v razumevanju naše religije, temveč pušča prostor nekemu površnemu t.i. desnemu razumevanju naše religije, ki pripelje do nerazumevanja in podobno. Vedno smo si želeli, da nas razumejo mediji in intelektualci. V Sloveniji imamo več prijateljev kot sovražnikov. Muslimani so v Sloveniji vedno lahko prišli do svojega izraza. V procesih, ki se dogajajo v sveti za nas je pomembno, da se izognemo dnevnopolitičnim temam. Mi si to ne moremo privoščiti in se ukvarjati s političnim stanjem v nekaterih muslimanskih državah«, je med drugim povedal mufti dr. Nedžad Grabus.
Sledila je zanimiva razprava in pogovor o stanju islama in muslimanov na Zahodu s poudarkom na muslimane v Sloveniji. Vsi trije predavatelji so s svojimi komentarji in odgovori na zastavljena vprašanja pokazali, da zelo dobro obvladajo to problematiko.
Nevzet Porić
