Ljubljana, 12. februar 2010, (MINAS) – V petek, 12. februarja 2010, je bila organizirana tribuna v Ljubljani »Vrline in etika Muhammeda, a.s.«. Temo je predstavil Senad ef. Karišik, imam v Ljubljani.
TRIBUNA: VRLINE IN ETIKA MUHAMMEDA, A.S.
V uvodnem delu je muderris Senad Karišik najprej spregovoril o definicijah etike, morale ter je pripomnil, da sta dva termina, ki se uporabljata v islamski terminologiji za označevanje teh načel in sicer ahlak in edeb. Poudaril je, da beseda ahlak pomeni obnašanje, naravo, karakter in moralo. Ahlak predstavlja vsebino duhovne lepote in dobrote, ki se v Kur’anu opisuje kot »sklad najlepši«, ki se lahko doseže z dobrimi deli v predanosti Bogu, na poti človekove samokontrole, emotivnem in intelektualnem naporu in notranjo borbo, največjo borbo s samim seboj v prepričanju popolnosti, dobrote, lepote, pravičnosti in drugih Božjih atributov. V izvorih islama Kur’anu in hadisu se posveča ahlaku velik in odločen pomen. Allah v Kur’anu o Muhammedu, a.s., pravi: »Ve inneke le ala hulukin azim«, kar pomeni: »Ti si (Muhammed) na najvišji stopnji morale«. Ahlak se kot lepo ljudsko obnašanje, popolna človeška narava, plemenitost, dobrota in krepost enači z vrhuncem vere. Tirmizi v svoji zbirki hadisov beleži hadis v katerem Muhammed, a.s., pravi: »Najpopolnejši v veri so tisti verniki, ki so najboljše morale«.
Osnovni etični pojmi so: dobro, namera, svoboda volje, moralna norma, vest, dolžnost, prepoved in greh.
Zunanja lepota Poslanca, a.s., odraža samo njegove notranje vrednote, ker ga je Bog ustvaril popolnega z naravnimi in moralnimi kvalitetami. Ko so njegovo soprogo Aišo vprašali o njegovem karakterju je odgovorila: »Njegov karakter je bil Kur’an – njemu je zadovoljstvo tisto kar je Kur’anu zadovoljstvo, on se je jezil tam kjer se je Kur’an jezil«. V njegovih rekih (hadisih) so posebej poudarjeni ponižnost in blagost, pravičnost in nasmejanost.
Moralno etični principi predstavljajo osnovo človeškega življenja, sreče. Oni predstavljajo trajno on največjo vrednoto. Največja skrb Muhammeda, a.s., je bila, da Islamsko skupnost postavi na zdrave moralne temelje in čvrsto duhovno osnovo, ker so to temelji na katerih mora stati vsaka skupnost, če se želi pravilno razvijati in doseči blagostanje.
Kar se tiče moralno etičnih komponent v osebnosti Muhammeda, a.s., je to zelo pomembno vprašanje. Muhammed, a.s, kot moralni vzor ima za nas poseben pomen. Tudi Kur’an postavlja kot glavne poudarke na moralno etične principe in duhovne vrednote. To je, pravzaprav, glavni predmet Kur’ana. Tako je tudi Muhammed, a.s., definiral svojo misijo in označil smisel svojega poslanstva, ko je povedal, da je poslan, da izpopolni moralne vrline. Kur’an nam razodeva zakone moralnega in etičnega življenja, zakone duha. Njegovo področje ja naša duša, srce in vest, oziroma duhovne vrednote. Odkrivanje materialnih vrednot in zakonov, ki urejajo materialni svet je prepuščeno razumu. To je oblast znanosti je sklenil muderris Senad Karišik.
