verske_skupnosti1

VERSKE SKUPNOSTI ZA ISTO MIZO

Celje, 19. januarja 2010, (MINAS) –V Domu sv. Jožefa v Celju je potekala okrogla miza z nazivom »Verske skupnosti za isto mizo« na kateri so sodelovali dr. Drago Ocvirk, predstavnik Rimskokatoliške cerkve, g. Geza Erniša, predstavnik evangeličanske cerkve, g. Zoran Šućur, predstavnik Srbske pravoslavne cerkve in mufti dr. Nedžad Grabus.

 

Na naši spletni strani objavljamo sporočilo o tem dogodku Slovenske tiskovne agencije:

Celje, 19. januarja (STA) – Škof evangeličanske cerkve v Sloveniji Geza Erniša je na nocojšnji okrogli mizi na temo medverskega dialoga v Celju povedal, da je treba ta dialog med različno verujočimi v Sloveniji poglobiti. To nalogo pa bi moral opraviti svet krščanskih cerkev kot pobudnik širšega sodelovanja med različnimi cerkvami in verskimi skupnostmi.

Kot je pojasnil Erniša, je medverski dialog v Sloveniji med krščanskimi cerkvami ena plat zgodbe, druga plat pa je medverski dialog z manjšimi verskimi skupnostmi. Evangeličanska cerkev, ki ima v Sloveniji okrog 20.000 vernikov, ima največ stikov z rimskokatoliško cerkvijo in po mnenju Erniše sta evangeličanska ter rimskokatoliška cerkev zgodovinski cerkvi na Slovenskem. Poudaril je, da evangeličanska cerkev ekumenski dialog vodi tudi s srbsko pravoslavno cerkvijo in tudi z muslimani, vendar je to sodelovanje manjšega obsega kot z rimokatoliki.

“Nekatere stvari, ki se tičejo dogmatskih in ideoloških vprašanj evangeličanske in katoliške cerkve, so potrebne novega premisleka. Moramo ugotoviti, kako naprej na področju evharistije in duhovniške službe,” pravi Erniša.

Po njegovih besedah se tudi v Sloveniji uveljavlja prepričanje, da cerkev ni neko nujno zlo ali nekaj, kar je preživeto, kar pomeni, da slovenska država vse bolj spoznava, da je določen del slovenske populacije veren in da ima pravico prakticirati svojo versko prakso.

Po oceni Erniše je Slovenija država, ki nima verskega pouka v šolah, med okoliškimi državami pa je Slovenije edina, ki ne prispeva za duhovniško plačo. “O tem bi se bilo treba temeljito pogovoriti, pri tem pa upoštevati ustavno načelo, da je cerkev ločena od države,” je še dejal evangeličanski škof.

 

Ljubljanski mufti dr. Nedžad Grabus ocenjuje, da bi sodelovanje med različnimi verskimi skupnostmi v Sloveniji lahko bilo še boljše. Zanj je dobro, da se zavedamo pomena sodelovanja, vendar je treba najti skupne rešitve za nekatera vprašanja, ki so skupna za vse verske skupnosti v Sloveniji.

Grabus je opozoril, da se moramo več učiti o tem, kaj sploh je religija in kako bi lahko predstavniki različnih verskih skupnosti prispevali k njihovem boljšem povezovanju.

“Mislim, da problem ni v dialogu na osebni ravni, veliko je namreč ljudi, ki so odprti. Kot islamska skupnost imamo težave s kadri, saj nimamo dovolj usposobljenega kadra, ki je sposoben artikulirati nekatera naša stališča, ki bi bila zanimiva tudi za širšo skupnost,” je pojasnil Grabus.

Po njegovih navedbah islamska skupnost v Sloveniji veliko sodeluje s katoliško cerkvijo, teološko fakulteto, evangeličansko in srbsko pravoslavno cerkvijo. Kar se tiče drugih verskih skupnosti pa so stiki redkejši in s temi skupnostmi se islamska skupnost srečuje predvsem na različnih sprejemih, ki jih pripravlja Urad RS za verske skupnosti.

Grabus je tudi izpostavil, da islamska skupnost, ki v Sloveniji šteje okrog 50.000 vernikov, nima zadržkov do nobene verske skupnosti. Glede gradnje džamije v Ljubljani je povedal, da morajo še zbrati dva milijona evrov za plačilo zemljišča, potem pa bodo objavili javni razpis za njeno gradnjo.

 

Profesor s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani Drago Karl Ocvirk ne vidi nobenih težav v medverskem dialogu v Sloveniji, čeprav priznava, da je Slovenija precej sekularizirana država. Prepričan je tudi, da v Sloveniji ne obstajajo niti približno enakovredno močne verske skupnosti, ki bi tekmovale med seboj.

Za Ocvirka je medversko področje v Sloveniji zelo mirno, zanj je tudi pomembno, da se 18. člen deklaracije o človekovih pravicah čim bolj uresničuje. Meni tudi, da so standardi, ki se nanašajo na versko svobodo v Sloveniji, dobro vzpostavljeni in se za njih ni treba boriti, kot smo se borili pod komunizmom.

“Pametno je, da se izmenjujejo izkušnje, saj si želimo, da bi bila skupna blaginja čim višja. Ekumenizem na teološki ravni je počasen proces, vsaka verska skupnost namreč vztraja na svoji identiteti,” pravi Ocvirk.

Predsednik srbske pravoslavne cerkvene občine Celje Zoran Šučur je medverski dialog v Sloveniji ocenil kot pozitiven, pri tem pa je opozoril, da na slovenski ravni tega dialoga ni dovolj. Dodal je še, da v Sloveniji živi več kot 100.000 pravoslavcev.

verske_skupnosti1

verske_skupnosti2