071220092222

MUFTI DR. NEDŽAD GRABUS NA POSVETU NA TEMO POSAMEZNIKOVA INTEGRITETA

Ljubljana, 07. decembra 2009, (MINAS) – V ponedeljek, 07. decembra 2009, je mufti dr. Nedžad Grabus sodeloval na posvetu, ki ga je organizirala Komisija za preprečevanje korupcije na temo posameznikove integritete kjer je predstavil islamski vidik etike oz. integritete posameznika.

 

 

V nadaljevanju objavljamo besedilo Slovenske tiskovne agencije o tem dogodku.

 

Ljubljana, 7. decembra (STA) – Predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos je na današnjem posvetu na temo posameznikove integritete predstavil tudi poudarke predloga zakonskega besedila o integriteti v javnem sektorju. V komisiji želijo, da bi integriteta postala kraljica delovanja v tem sektorju. Med konkretnimi predlogi je Kos omenil zaščito prijaviteljev korupcije.

 

Današnji posvet na temo integritete posameznika za integriteto družbe je ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji, 9. decembru, pripravila komisija za preprečevanje korupcije. Njen predsednik Drago Kos je ocenil, da se žal nahajamo v času in prostoru, “kjer je nesmiselno pričakovati, da se bodo pravne, kaj šele etične norme, spoštovale samo zaradi norm samih”.

 

Čeprav pojmov integritete in poštenosti po Kosovem prepričanju ne more vcepljati nek državni organ, smo pa v Sloveniji daleč od tega, da bi lahko prepustili posameznim institucijam javnega sektorja, da bi skrbeli za integriteto institucije kot takšne.

 

Predsednik komisije je obžaloval zavrnitev nezdružljivosti poslanske in županske funkcije s strani poslancev v državnem zboru. “Del integritete, del etike je tudi to, da človek drži dano besedo. In beseda o tem, da bo koalicija vpeljala nezdružljivost poslanca in župana, je bila dana,” je spomnil.

 

Med predlogi, ki jih prinaša zakonsko besedilo, je po Kosovih besedah ukrep glede t. i. revolving doors. Gre za poskus intervencije v položaju, ko se nekdo, ki je bil dolgo časa zaposlen na neki instituciji, nato na taisto institucijo obrne v imenu novega delodajalca in ni obravnavan enako kot ostali. Med področji, ki naj bi jih uredili, je tudi lobiranje, pri čemer Kos opozarja, da je ta dejavnost sama po sebi koristna in zaželena.

 

Z zakonom naj bi prešli tudi na t.i. dinamični konflikt interesov. Z njim naj bi dosegli, da bi vsak zaposlen v javnem sektorju v vsaki situaciji pri sebi preveril, ali lahko odloča objektivno, nepristransko in profesionalno.

 

Po besedah predsednika komisije predvidevajo tudi več t. i. mehkih ukrepov, s katerimi bi funkcionarji v javni upravi predvsem razumeli, da se bodo z ravnanjem v skladu z načeli etike rešili vseh težav, ki jih lahko prinese ta zakon.

 

Sogovorniki na posvetu, med katerimi so bili pravniki, filozofi in predstavniki verskih skupnosti, so poudarili predvsem pomen osebne svobode, iz katere lahko šele izhaja osebna integriteta, ta pa je kasneje podlaga za širšo družbeno integriteto.

 

Igor Pribac s Filozofske fakultete je opozoril, da osebne integritete ni mogoče uspešno gojiti v okolju, ki te vrline ne ceni in je ne nagrajuje. Menil je tudi, da bo treba začeti gojiti višje standarde v javni etiki ne le v zakonodaji, ampak tudi v samih institucijah.

 

Za moralnega teologa Rafka Valenčiča je osebna integriteta osnova tudi za družbeno. Ob tem mora vsaka znanost ali veda, ki deluje v službi človeka, pri iskanju resnice biti absolutno pokorna etičnim zakonom. Valenčič je vprašanje odsotnosti integritete razširil tudi na problem neravnovesja med razvitimi in nerazvitimi, ki iz tega izhaja.

 

Mufti islamske skupnosti Nedžad Grabus je poudaril, da ni etike brez svobode. Po njegovo tako še po 20 letih čutimo posledice dejstva, da smo živeli pod totalitarnim režimom. Za slovenski islam je po mnenju Grabusa značilno, da je integriran v slovensko družbo, s preostalima monoteističnima religijama pa deli veliko skupnega na področju t. i. etičnega monoteizma.

 

Tudi paroh Srbske pravoslavne cerkve Peran Bošković je izpostavil absolutni pomen človekove svobode. Ob tem pa je treba za večjo integriteto in preprečevanje korupcije na družbeni ravni gojiti državljansko samozavest in znanje.

 

Albin Igličar s pravne fakultete je najprej spomnil, da je integriteta domena morale, težnja po njenem zakonskem urejanju pa pomeni zato zadrego in hkrati zadnje sredstvo, ki naj ljudi prisili k določenemu ravnanju.

 

Čeprav po njegovo ne smemo zapasti v pravni voluntarizem, pa gre po drugi strani, tako Igličar, pri osebni celovitosti nedvomno za eksistenčno pomembno področje in kot tako vredno tudi pravne zaščite.

 

071220092218

071220092223

071220092222