Po besedah Marka Jesenška, dekana mariborske filozofske fakultete, ki pripravlja Dneve islamske kulture v Sloveniji, projekt ni nastal “čez noč”, za njegovo uspešno izvedbo so na fakulteti ustanovili tudi center za medkulturno sodelovanje z državami Azije, Afrike in LatinskeAmerike.
Pobudnik projekta Dnevi islamske kulture v Sloveniji, predavatelj z mariborske filozofske fakultete Dragan Potočnik je prepričan, da je osnovni namen prireditve približati sporočilo te enkratne kulture s pomočjo glasbe, slike in besede. Gosti prireditve bodo priznani strokovnjaki in umetniki iz različnih držav. Vrhunec dogajanj pa bo prav gotovo srečanje z
islamskim misticizmom – s sarajevskimi derviši in z iranskimi zurkhani.
Potočnik opozarja, da še danes islamsko civilizacijo na Zahodu pogosto razumemo kot nasprotje krščanstva in kot vir svetovnih problemov. Ob tem pa pozabljamo, da obe religiji izhajata iz istih korenin: iz judovske postave in tudi grške filozofije in znanosti. Med obema
religijama pa so tudi razlike.
“Tudi na islam je potrebno gledati, tako kot na druge religije, z vidika spoštovanja do drugače verujočih, ne pa s stališča strahu pred religijo, ki naj bi ogrožala svetovni mir. Velik problem tolerance v Evropi je, da ljudje na zahodu islam slabo poznajo. Neutemeljen je strah pred drugačnostjo muslimanov, saj nas ti s svojimi navadami in običaji ne le bogatijo, ampak nas učijo tudi ljubezni in spoštovanja do sočloveka”, pravi Potočnik.
Na otvoritveni slovesnosti so spregovorili poleg drugih tudi rektor Mariborske univerze dr. Ivan Rozman, podžupan Mestne občine Maribor Rok Peče in mariborski imam Ibrahim Malanović, ki je v svojem kratkem vendar jedrnatem govoru poudaril naslednje: »Današnji svet, ki je vsak dan bolj globaliziran, nujno potrebuje skupno ravnanje, ki spodbuja versko in kulturno svobodo, to pomeni iskanje skupnih vrednot in vzajemno sodelovanje pri ustvarjanju prihodnosti. Poudariti moramo skupne značilnosti, sestavino naših skupnih vrednot. Sem sodijo predvsem človekovo dostojanstvo in neodtujljive človekove pravice. Zavest pripadnosti svoji veri in skupnosti pomeni, da ceniš svoje in spoštuješ tuje, da si svobodna osebnost, ki drugega ne omejuje v njegovi svobodi. Zastopati lastna stališča ter poslušati in spoštovati prepričanja drugih. Živeti po nauku svoje vere ter razmišljati o nauku drugih veroizpovedi in med seboj deliti verske in kulturne izkušnje. Ustvarjati mostove medsebojnega razumevanja, sožitje kultur in verstev. Samo z odprto izmenjavo mnenj se bomo približali drug drugemu in se medsebojno razumeli.
Pesnik Anton Aškerc je v eni od svojih pesmi zapisal takole:
Ne moti vas »tujec« edini,
stoječi med vami neznan? …
Ah, videti hotel sem samo,
kak Allaha moli Slovan.
Po svoje jaz – vi pa po svoje
kot bratje častimo Boga;
molitev je dobra in vaša,
če dobrega vzdih je srca.
Kot vrhunec večera je bilo predavanje muftija dr. Nedžada Grabusa, ki je spregovoril o Islamu-izzivi in strahovi. V svojem predavanju je spregovoril o islamu kot religiji z več kot milijardo pripadnikov. Skozi stoletja sta islam in krščanstvo delila skupni prostor. V času globalizacije in propada različnih ideologij, ki so obeležile 19. in 20. stoletje je religija ponovno dobila pomembno mesto v življenjih milijonov ljudi. Ali lahko muslimanu in kristjani skupaj razvijajo vrednote, ki bodo splošne koristne za vse ljudi ne glede na nacionalno, etnično ali rasno poreklo?, se je spraševal mufti Grabus in skozi odlično analizo odgovoril na takšna in podobna vprašanja oziroma dileme. Predavanje dr. Grabusa bomo kmalu objavili v celoti in bo dostopno tudi na naši spletni strani.
V okviru prireditve, ki bo trajala do 29. maja, bodo pripravili tudi palestinski, libanonski in iranski večer ter predstavili obred dervišev iz Sarajeva in tradicionalni iranski borilni šport varzeš.
Organizatorji Dnevov islamske kulture v Sloveniji so poleg mariborske filozofske fakultete še Islamska skupnost v Sloveniji, Pokrajinski muzej v Mariboru in Društvo popotnikov Vagant.
