Ljubljana, 14. januar 2009, (MINAS) – V sredo, 14. januarja 2009, je v prostorih knjigarne Cankarjeve Mohorjeve na Nazorjevi 1, v Ljubljani promovirana knjiga »Kaj je narobe z islamom?«, avtorice Irshad Manji, ki jo je prevedla Senta Šetinc, izdalo pa Društvo Znamenje.
Knjigo so predstavili g. Srečko Reher, dr. Edvard Kovač, g. Ivan Arzenšek. V razpravi o knjigi je sodeloval tudi mufti dr. Nedžad Grabus čeprav se odzval povabilu kot poslušalec. svojem nagovoru je mufti dr. Nedžad Grabus pojasnil okoliščine v katerih je knjiga nastala.
Po njegovem mnenju je avtorica Irshad Manji nezadostno izobražena na področju islama. V knjigi sicer navaja, da je končala medreso kar v našem razumevanju pomeni srednjo teološko šolo, vendar je to v njenem primeru samo verouk. Končala je verouk, ki ne more v nobeni verski tradiciji dati dovolj informacij glede določene religije kako bi se pisale strokovne knjige. Torej, knjiga »Kaj je narobe z islamom?« ni strokovna knjiga o islamu temveč osebna izkušnja deklice, ki je odraščala na Zahodu v imigrantski družini, ki je bila v šestem letu starosti v Baptistični cerkvi (vrtcu) razglašena kot najbolj obetavna kristjanka. Knjiga je pisana populističnim stilom. Da bi razpravljali o vprašanjih, ki se jih dotika v svoji knjigi Irshad Manji se moramo posvetiti študiju islama in določene stvari bolj natančno preučiti. Seveda, pomembna je samokritika. Samokritiko je treba ločiti od samodestrukcije svoje verske tradicije. Ker je islam svetovno zanimiva zgodba je pomembno znati narediti razliko med tem katere so knjige nastale kot rezultat akademskega raziskovanja in katere so nastale kot rezultat osebnega raziskovanja nekaterih življenjskih dilem. Površnost in senzacionalizem sta dve zelo pogosti karakteristiki, ko govorimo o islamu v modernih časih. Trpljenje, ki ga je avtorica imela v svojem otroštvu (o katerem sama piše) se je verjetno odrazilo na njeno razumevanje islama.
Mufti dr. Nedžad Grabus je v času branja omenjene knjige, kot profesor islamske teologije, spoznal, da Irshad Manji verjetno pripada šiitskemu razumevanja islama, kar je treba vzeti v obzir pri branju nekaterih odlomkov knjige. Na dveh primerih lahko vidimo poenostavljanje in površnost vsebine knjige. Avtorica trdi, da nikoli od svojih muslimanskih učiteljev ni slišala, da je Ibrahim (Abraham) muslimanski poslanec. O tem se otroci učijo v svoji mladosti od svojih staršev ter pri verouku. Drugi primer v katerem zatrjuje, da Arabci niso »izmislili Boga« temveč so to idejo prevzeli od Judov in kristjanov. Muhammed, naj je mir z njim, je od samega začetka svoje poslanske misije govoril, da on nadaljuje učenje, ki so ga imeli Ibrahim (Abraham), Musa (Mojzes) in Isa (Jezus), naj je mir z njimi. Knjiga »Kaj je narobe z islamom?« je neka vrsta upora mlade osebe, ki živi na Zahodu in odgovarja na probleme tradicionalnih društev na način muslimanskega imigranta razpetega med svojo preteklostjo in nedefinirano sedanjostjo. Seveda, obstajajo vprašanja, ki so pomembna o katerih se govori v tej knjigi. To je človeško iskanje varnega prepričanja. To je izziv, ki je skupen vsem ljudem na svetu: boj zoper nasilja, prizadevanja, da ženske in moški dobijo ustrezno izobrazbo, enake pravice, možnosti, da se svobodno izbira vera in živi v miru z drugimi. Obstajajo teme pred katerimi ne smemo zapirati oči, zato so nekatera vprašanja, ki jih odpira Irshad Manji pomembna o katerih se bo še razpravljalo. Vsaka knjiga nas napeljuje na novo premišljevanje zato je treba slišati tudi avtorje, ki zelo kritično govorijo o razumevanju islama, da bi se določena vprašanja ponovno definirala in poiskal način, da se stvari popravijo.
Svoj nagovor je sklenil, da ne bi knjigo »Kaj je narobe z islamom?« priporočil kot prvo čtivo, mogoče bi jo priporočil kot sekundarno čtivo. Povedal je še, da bilo dobro v slovenščini imeti knjigo »Islam« avtorja Hansa Künga.
