Ljubljana, 29. november 2007, (MINAS) – V četrtek, 29. novembra 2007 je imel mufti Nedžad Grabus predavanje na teološki fakulteti v sklopu Nikodemovih večerov v Ljubljani.
Namreč, Drugi vatikanski koncil (1962–1965) je vlogo in pomen laikov v Cerkvi oziroma vizijo Cerkve kot Božjega ljudstva razumel na nov način. Prav ta novost je bila povod za začetek Teološkega tečaja, ki ga je pred štiridesetimi leti v Ljubljani začel prirejati Medškofijski odbor za študente. Postopno se je Teološki tečaj uveljavil tudi v Mariboru in kasneje še v nekaterih drugih mestih po Sloveniji. Tečaj je bil oblika neformalnega verskega izobraževanja katoličanov in vse do zgodovinskih družbenih sprememb v devetdesetih letih je bil ena redkih javnih in dovoljenih verskih izobraževanj v slovenskem prostoru. Tečaj je pred nekaj leti dobil ime Nikodemovi večeri – po svetopisemskem Nikodemu, ki je ponoči prišel k Jezusu iz Nazareta in ga spraševal o veri, življenju, smislu bivanja in delovanja (prim. Jn 3,1–21). Letošnji Nikodemovi večeri so v Ljubljani potekali v obliki predavanj in okroglih miz. Kot zadnji je imel možnost mufti Nedžad Grabus spregovoriti nekaj besed o »Izzivih medkulturnega dialoga v sodobnem svetu«.
Ob tej priložnosti je mufti Nedžad Grabus najprej pojasnil kaj islam pravzaprav je. Nadaljeval je z razlago o tem kaj pomeni poslanec Muhammed, naj je mir z njim, v islamu. Omenil je tudi njegove številne stike s kristjani posebej pa pred Razodetjem Kur'ana.
»Samo nekoliko desetletij po smrti Poslanca so imeli muslimani zelo intenzivne kontakte in srečanja s kristjani. Na Kalifovem dvorcu v Damasku je bilo pomembno številno zelo vplivnih kristjanov, kot je na primer minister za finance, zdravnik, prevajalci itd. Potem so se začele tudi resne teološke in filozofske razprave. Prve resne izzive v teološkem smislu je muslimanom zastavil Ivan Damaščanin. Eno od vprašanj je bilo o ustvarjenosti Kur'ana in Isaa (Jezusa)? Eno in drugo sta Božja beseda, tako jih imenuje Kur'an. Vprašanje je bilo ali je Kur'an ustvarjen? Od tedaj do danes je bilo na milijone ustnih in pisnih razprav. Včasih je bil razgovor in dialog civiliziran in kulturen toda zgodovina beleži tudi necivilizirane odnose med pristaši islama in krščanstva in obratno.
Muslimani in kristjani skupaj predstavljajo več kot polovica skupne svetovne populacije. Obstaja močan potencial kako v eni tako tudi v drugi religiji, ki omogoča razumevanje in spoštovanje drugačnosti. Toda, zgodovinske izkušnje pomnijo tudi dolga obdobja nerazumevanja in spopadov. Poleg naglega širjenja islama v 8. in 9. stoletju, križarske vojne, Osmanska osvajanja velikega dela evropskega kontinenta, kolonializem, ne kolonializem, globalizacija itd. To je pustilo posledice v spominu enih in drugih. Nekatera moderna dogajanja znova budijo strahove in zaskrbljenost kako pri enih tako tudi pri drugih. Dovolj je omeniti genocid v Srebrenici leta 1995 in teroristične napade na New York leta 2001. Obstajajo številni drugi primeri v katerih je prišlo do instrumentalizacije in zlorabe kako islama tako tudi krščanstva. To obremenjuje preučevanje kako ene tako tudi druge religije kot tudi medsebojno sodelovanje.
Teološki dialog je lahko realiziran med osebami, ki spadajo v akademsko vrsto ljudi ali tudi med institucijami, cerkvenih predstavnikov in uleme. V nekoliko preteklih desetletij se tovrstni dialog odvija kako na internacionalnem tako tudi na lokalnem nivoju. Eden od problemov s katerim se srečujejo muslimani v medverskem dialogu je pomanjkljivost usposobljenih kadrov, ki so sposobni na adekvaten način sporočiti in artikulirati moderne islamske poglede na določena vprašanja. To je zelo pogosto izvor konfliktnih situacij na Zahodu. Tu prihaja do konflikta med univerzalnimi islamskimi načeli in lokalnimi, nacionalno in etnično obarvanimi razumevanji islama. Tukaj obstaja še en fenomen. Namreč, islam nima jasno definirano vlogo imama in hierarhizirano versko vodstvo. To vodstvo v tradicionalno muslimanskem okolju z močno avtoriteto in tradicijo lahko vsili svoja stališča. Popolnoma je drugače v okoljih kjer so muslimani manjšinske skupnosti. V teh skupnostih so se kot lideri vsilili tisti, ki dobro poznajo lokalni jezik okolja v katerem živijo ne glede na to ali so in inženirji, ekonomisti ali pravniki. Na žalost, tukaj je zmanjšana vrednost uleme, ker so najpogosteje tudi skupnosti v Evropi razdeljene po etničnem in nacionalnem principu. V Ameriki je v glavnem zaživel bilingualni pristop pri najbolj pomembnih verskih ceremonijah. To omogoča tudi ne muslimanom, da se spoznajo s svojimi sosedi muslimani. Institucionalni dialog predvideva občasna ali stalna srečanja in seminarje med »oficielnimi« predstavniki cerkve ali verske skupnosti o vprašanjih, ki so pomembna za funkcioniranje vsakodnevnih verskih aktivnosti v več verskih okoljih.
Poleg medsebojnega spoznavanja je nujno graditi tudi zaupanje med enimi in drugimi. Seveda, to ni enostavna pot. Zdi se mi pomembno poudariti, da se je potrebno naučiti kako poslušati tisto kar ljudje govorijo o svojih prepričanjih in ne tisto kakor mi to razumemo in znamo. Moramo obdržati možnost in pravico, da v imenu zaupanja lahko zastavimo vprašanja drug drugemu. Celo tista, ki bi lahko pomenila določeno vrsto nelagodja. Popolnoma se zavedam, da ljudi najpogosteje, v kontekstu aktualnih vprašanj na podlagi vsiljenih medijskih obrazcev, o islamu zanimajo vprašanja ekstremizma, nasilja, terorizma itd. Na žalost, redko se zastavljajo vprašanja miru, spoštovanja, razumevanja in podobno. Mi se pogosto nelagodno počutimo toda na takšna vprašanja moramo odgovarjati. Moramo se naučiti kaj je razlika med svetim tekstom in »uporabo« ali »zlorabo« svetega teksta v vsakdanji komunikaciji in dogajanjih v svetu«, je med drugim povedal mufti Nedžad Grabus.
Sledila je zanimiva razprava, ki je trajala dve uri. Publika je zastavila okrog dvajset vprašanj na katere je mufti Nedžad Grabus odgovarjal v zelo sproščeni in prijetni atmosferi.
Predavanju so prisostvovali direktor Urada za verske skupnosti dr. Drago Čepar, paroh Srbske pravoslavne cerkve g. Peran Bošković, dr. Drago Ocvirk, dr. Janez Juhant, tajnik Islamske skupnosti Nevzet Porić, imami Sifet Siljić in Sead Karišik in drugi.