Ljubljana, 10. november 2007, (MINAS) – V petek, 09. novembra 2007 je na redni tedenski tribuni v Ljubljani govoril mufti Nedžad Grabus. Spregovoril je trenutnem stanju v Islamski skupnosti v Sloveniji, njenem načinu delovanja, njenih programih in položaju.
Izpostavil je nekoliko pomembnih točk kot so interaktivni odnos s člani Skupnosti, potem izobraževanje kako otrok tako tudi starejših, ohranjanje zgodovinskih vrednot, realizacija nekaterih zelo pomembnih projektov kot so nakup vakufske hiše in zemljišča in podobno.
Kot zelo dober poznavalec delovanja Islamske skupnost na splošno je bil mufti Nedžad Grabus zelo kritičen do nekaterih stvari znotraj Skupnosti. Toda, po njegovih besedah, so vidni napredki na številnih poljih delovanja Islamske skupnosti v Sloveniji. Posebej pa v džematu Ljubljana, ki se zbuja iz zelo dolgega sna in začenja nov dan. Omenil je tudi izgradnjo džamije v Ljubljani. Pozval je ljudi, da prispevajo tisto kar lahko za izgradnjo džamije. V tem trenutku je najbolj pomembno, da prispevajo dobro voljo in širijo pozitivno informacijo o džamiji. Po njegovih besedah naj bi bili zelo hitro zaključeni postopki glede odkupa zemljišča za izgradnjo džamije.
Zahvalil se je vsem tistim, ki so prispevali sredstva za nakup vakufske hiše in zemljišča v Brezovici pri Ljubljani. Omenil je tudi pomoč, ki je prišla iz BiH. »To je dokaz, da so nekateri ljudje v preteklosti zavajali s trditvijo, da Bosna nič ne prispeva za Islamsko skupnost v Sloveniji. Če seštejemo tisto kar je prišlo iz BiH v Islamsko skupnost Slovenije samo v preteklem letu, potem bomo videli, da je ta vsota dosti večja od tiste vsote, ki jo je Slovenija oziroma Islamska skupnost v Sloveniji prispevala za BiH«, je povedal mufti Nedžad Grabus.
Ob koncu je omenil projekt »Log pod Mangartom« ter se je zahvalil vsem tistim, ki so na kakršenkoli način pomagali, da se to vprašanje končno reši. Vsem tistim, ki so sodelovali pri praktični zamenjavi križev na Vojaškem pokopališču v Logu pod Mangartom, 18. avgusta 2007 je podaril po eno levho (okrasno sliko) v znak hvaležnosti.
Po končanem predavanju in podelitvi slik je opravljena molitev (Hatma dova) pred duše umrlih vojakov v prvi Svetovni vojni na Soški fronti.