MUSLIMANI V SLOVENIJI

V soboto, 16. junija 2007 je Mešihat Islamske skupnosti v RS v sodelovanju s Kulturnim in športnim društvom »Biser« iz Jesenic organiziral okroglo mizo v prostorih Društva na Jesenicah. Povabljeni so bile vse bošnjaške oziroma muslimanske organizacije, ki delujejo v Republiki Sloveniji. Povabilu so se odzvali predstavniki Kulturnega in športnega društva »Biser«, predstavniki Kulturnega društva in bosansko-slovenskega prijateljstva »Ljiljan«, predstavniki Stranke demokratične akcije Slovenije, in številni drugi posamezniki in posameznice. Okrogli mizi so prisostvovali tudi najvišji predstavniki Islamske skupnosti v RS na čelu z muftijem Nedžadom Grabusom, predsednik Zbora Islamske skupnosti v RS g. Refik Havzija, tajnik Nevzet Porić, imami in predsedniki izvršilnih odborov medžlisov.

V uvodnem delu je vsakdo imel priložnost povedati tisto kar je želel, lahko je predlagal, kritiziral itd.

Gospod Nihad Balagić kot predstavnik Kulturnega in športnega društva »Biser« je v svojem nagovoru poudaril pomembnost sodelovanja med Islamsko skupnostjo in kulturnimi društvi. Sodelovanje na Jesenicah je dobro toda lahko bi bilo še boljše. Po njegovem mnenju so isti člani kako Skupnosti tako tudi Društva. S skupnimi močmi se lahko več naredi in doseže.

Imam Ibrahim Malanović je najprej spomnil na nekatera zgodovinska dejstva, ki so zelo pomembna za razumevanje današnjega položaja muslimanov v Sloveniji. Poudaril je enotnost med muslimani v Sloveniji in ohranjanje stikov s svojo matico kako v segmentu kulture tako tudi v religiji. Čestital je organizatorjem manifestacije za odličen projekt in na koncu spomnil, da moramo biti muslimani primer dobrih ljudi v okolju v katerem živimo.

brahim Smajić je povedal, da se pogosto omenjajo Jesenice, ko se govori o Islamski skupnosti v RS. Spomnil je, da se omenjajo od leta 1967, ko je bil prvič organiziran verouk za otroke na Jesenicah in sicer v privatnih domovih. V nadaljevanju je spomnil na probleme, ki so pretresali Islamsko skupnost v preteklosti. Kot pozitiven rezultat tih problemov je bil prihod muftija Nedžada Grabusa v Slovenijo, ki na najboljši način vodi in predstavlja Islamsko skupnost v RS. V nadaljevanju je g. Smajić izpostavil organiziranost muslimanov v Sloveniji. Organiziran narod je dober sebi in drugemu. Muslimanom v Sloveniji je potrebna močna in dobro organizirana Islamska skupnost, politična stranka, humanitarno društvo, kulturna društva itd.

Ale Botonjić, predsednik Kulturnega društva in bosansko-slovenskega prijateljstva »Ljiljan« je povedal, da letos »Ljiljan« obeležuje svojo 15. obletnico. Povedal je tudi da je »Ljiljan« v času vojne v BiH in kasneje organiziral različne projekte o BiH, o resnici. Predlagal je da se vse muslimanske in bošnjaške inštitucije sestanejo enkrat, dvakrat ali večkrat na leto kako bi lahko uskladili svoje projekte in v njih tudi skupaj sodelovali.

Imam Ramo Muzaferović je govoril o pomembnosti imamskega dela. Ponavadi se predsedniki IO medžlisov oziroma člani
obnašajo kot delodajalci namesto Mešihata oziroma muftija. Zelo pomembno je, da se imam ukvarja s svojim delom – verskim delom in da se odbor ukvarja z ostalimi stvarmi. To je pogosto težko ločiti toda s centralizacijo v Islamski skupnosti bodo številni problemi rešeni.

Mehmed Hadžić, predsednik Stranke demokratične akcije Slovenije je povedal, da je član tudi Islamske skupnosti ne glede na to, da se ukvarja tudi s politiko. Povedal je tudi, da se je v Islamski skupnosti veliko naredilo toda lahko bi se še več. Pričakuje, da bo v prihodnosti boljše.

Na koncu prvega dela je mufti Nedžad Grabus povzel vse razprave in povedal, da je načeloma zadovoljen z delom imamov. Oni niso univerzitetni profesorji ter da ne moremo od njih pričakovati tisto za kar niso usposobljeni. Poudaril je da Islamska skupnost ne bo talec nikogar. Islamska skupnost ne more imeti partnerja, ko govorimo o islamu v Sloveniji. Ekskluzivno pravico za tolmačenje islama v Sloveniji ima Islamska skupnost. Relativno je zadovoljen s situacijo v Islamski skupnosti. On podpira odprte razgovore. Islamska skupnost je odprta za vsakogar toda trenutno je pred nami težko delo. Skupnost je treba organizirati na moderen način. V preteklem letu je prekinjen negativen trend v medijih. Vzpostavljeno je dobro sodelovanje z drugimi organizacijami itd.

Dokumentarni film o džamiji v Logu pod Mangartom in muslimanih na Soški fronti

V drugem delu je bil najprej predstavljen dokumentarni film o muslimanih-vojakih, ki so sodelovali na Soški fronti in o pokopališču v Logu pod Mangartom. Film je pripravil g. Muhamed Halilović iz Sarajeva.

Namreč, na Soški fronti je sodelovalo veliko Bošnjakov iz BiH, ki so v Logu pod Mangartom zgradili prvo džamijo v Sloveniji. Nekateri so tudi izgubili življenja. Na vojaškem pokopališču v Logu pod Mangartom so pokapana 104 vojaka muslimana iz Bosne in Hercegovine. Trenutno so postavljeni križi nad njihovimi grobovi. Marca letos je Islamska skupnost dobila dovoljenje Zavoda za ohranjanje kulturnih dediščin iz Nove Gorice, da lahko zamenja križe z ustreznimi obeležji nad grobovi muslimanih vojakov.

Ob koncu prireditve je mufti Nedžad Grabus seznanil prisotne z najnovejšimi informacijami v zvezi z izgradnjo džamije v Ljubljani in drugimi projekti Islamske skupnosti v RS. Potem je podelil Prevod Kur’ana dr. Enesa Karića posameznikom, ki so zaslužni za dobro in kvalitetno delovanje Islamske skupnosti v RS v letu 2006 in sicer:

Obisk vojaškega pokopališča v Logu pod Mangartom