V petkovih poznih večernih urah smo se odpravili izpred ljubljanskega Tivolija novim dogodivščinam naproti. Dolgo nočno vožnjo so nekateri izkoristili za spanec, ostali pa za boljše spoznavanje ljudi, v družbi katerih bodo preživeli naslednje dni.
V zgodnjih jutranjih urah smo prispeli v Visoko, kjer smo si ogledali domnevni piramidi in sicer Sončevo piramido, ki naj bi bila najvišja na svetu, v kolikor bo potrjeno, da je le-ta resnično delo človeških rok. Nekoliko bolje smo si ogledali Mesečevo piramido, ki je sicer manjša, a naj bi v sedanji fazi pokazala veliko več, kakor prej omenjena piramida.
Po ogledu smo se odpravili v Sarajevo, kjer smo se nastanili v hotelu ter si nekoliko spočili in tako nabrali energijo za nadaljnji ogled mesta. Seveda nihče ne more obiskati Sarajeva, ne da bi si ogledal znamenite Baščaršije z vsemi svojimi znamenitostmi; naš ogled pa je vključeval tudi nekdanjo tipično bosansko hišo, ki je sedaj preurejena v muzej – Svrzino hišo.
Ker je bil naš izlet pod okriljem Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji, pa smo imeli priložnost izvedeti nekoliko več podatkov o džamijah v Sarajevu, prijazno pa so nas sprejeli tudi na Fakulteti islamskih ved, kjer so pripravljeni odgovorili na naša številna vprašanja. Dan smo se odločili izkoristiti še za obisk mezarja (pokopališča) Kovači, kjer je poleg ostalih šehidov pokopan tudi predsednik Bosne in Hercegovine Alija Izetbegović. Odpravili smo se tudi na razgledno točko Vratnik, od koder se vidi Sarajevu v vsej svoji lepoti.
V nedeljo smo se zgodaj zjutraj odpravili v Mostar. Na poti tja smo se najprej ustavili v Jablanici, kjer se je odvijala znana bitka na Neretvi, nato pa smo si ogledali še Bune-tekijo. Bune-tekija je sedaj znamenita turistična točka, nekoč pa je hiša na izviru reke služila kot molilnica dervišem.
V Mostarju smo si ogledali vsem dobro znani most, iz katerega je v času našega obiska skočil eden od skakalcev iz društva skakalcev. Ogledali smo si tudi stari del mesta ter si privoščili kosilo. Zadnji dan smo si najprej ogledali Istiklal džamijo, katere drugo ime je Indonezijska džamija, saj je njeno izgradnjo v celoti financirala država Indonezija, sledil pa je ogled Islamskega centra kralja Fahda. Mogočne zgradbe, kot sta slednji, so bile zgrajene po vojni, v kateri je bilo uničenih preko 80% muslimanskih objektov.
Pot nas je nato vodila v Tunel, ki je bil med vojno edina pot muslimanov iz obleganega Sarajeva. Kljub temu da smo imeli dovolj prostega časa, je bila naša ekskurzija razmeroma naporna, zato smo se odločili, da se za konec spočijemo na Vrelu Bosne – naravnem parku na obrobju Sarajeva.