Sladokusci in ljubitelji kultne bosanske slaščice baklave, so si na tradicionalnem ljubljanskem aprilskem druženju na Stritarjevi ulici, Festivalu bosanske hrane, ki je bil organiziran v soboto, 8. aprila 2017, lahko priskrbeli svoj kos. Že enajsto leto zapored je festival potekal v organizaciji Ženskega združenja Zemzem.
Za tem, ko je baklava na 10. festivalu pošla v zgolj dvajsetih minutah in je veliko posameznikov ostalo brez baklave, smo se v Ženskem združenju Zemzem pri pripravah na enajsti festival zlahka odločile glede ponudbe letošnjega festivala. Čeprav je bila letos ponudba baklave večja, so na festivalu razdeljene vse pripravljene baklave.
V preteklih desetih letih je ŽZ Zemzem na festivalih ponudilo široko paleto različnih tradicionalnih bosanskih jedi. Baklava je vedno pošla prva. Z letošnjim festivalom želimo poleg predstavitve jedi ustvarjati zgodbo o pomenu določenih jedi in posledično uplivati tudi na diskurz o bosanski kulinariki. Kar nekaj tradicionalnih bosanskih dobrot je izredno sofisticiranih. Vendar določena hrana, kot je npr. burek, čeprav je izredno sofisticiran, prefinjen in kultiviran ima veliko problematičnih pomenov.
Zato smo v okviru 11. festivala v četrtek, 6. aprila 2017, pripravili pred dogodek, ki smo ga naslovile kot Pogovor o(b) baklavi, na katerem smo spregovorili o pomenu baklave in drugih tradicionalnih bosanskih jedeh z etnologom prof. Janezom Bogatajem in mojstricami priprave baklave, članicami ŽZ Zemzem. Večer je popestrila izvedba sevdalinke Kad ja pođoh na Bentbašu v izvedbi pianista in opernega pevca Roberta Brezovarja.
Baklava je namreč sladica z dolgo in bogato zgodovino. Začeli so jo pripravljati Asirci, nadaljevali in nadgrajevali Grki ter Arabci, do popolnosti pa pripeljali Turki.
V času Otomanskega imperija je baklava dobila svoj kultni status. Pripravljali so jo le vrhunski mojstri kulinarike, tako imenovani baklavci, privoščili pa so si jo lahko le najpremožnejši.
Turki niso prinesli v Evropo samo kave, temveč tudi baklavo, ki je v Bosni dobila novo dimenzijo in se uveljavila kot tradicionalna bosanska sladica, narejena iz izjemno tankih slojev testa (jufk), z grobo mletimi ali nasekljanimi orehi in tiritom (mešanica masla, jajc in moke), zalita s sladko agdo in servirana v obliki romba, ki se postreže ob bajramih ter drugih praznikih in pomembnih priložnostih.
Okus baklave ne bi bil popoln brez prave bosanske kahve, za katero je tudi letos poskrbelo podjetje Vispak z največjo džezvo na svetu. Zahvaljujemo se jim za sodelovanje in pomoč pri ustvarjanju pravega ćeifa (užitka).
Uspešnega festivala ne bi bilo brez podpore Islamske skupnosti in požrtvovalnih posameznikov predvsem pa članic ŽZ Zemzem, ki vztrajno s svojim delom podpirajo projekt festivala. Zahvaljujemo se Azri in Muhamedu Kulauzoviću iz podjetja Mandoras za donirano količino orehov, brez katerih ukusne baklave ne bi bilo. Za donacijo ostalih potrebščin se zahvaljujemo Zeqiru Ahmetaju, Senadu in Almi Pašagić, Jasminu Suljiću in skupini žensk iz Škofje Loke.
Vidimo se naslednje leto na 12. festivalu bosanske hrane.
