Vidiš, kako Allah navaja primer – lepa beseda je kot lepo drevo, korenine so čvrste, veje pa segajo visoko pod nebo; obrodi plodove vsakič, ko to odobri njegov Gospodar, in Allah ljudem navaja primere, da bi iz njih potegnili nauk. Grda beseda je kot grdo drevo, izpuljeno iz zemlje in brez obstanka. (Kur’an, 14, 24–26)
Človek je bitje, ki ga je Vzvišeni Bog odlikoval z umom in govorom. Govor mu je podaril z namenom, da lahko izrazi svoje mnenje, misli, namere in tako kot ni govora brez mišljenja, tudi mišljenja ni brez govora. Z govorom pokazujemo tisto, kar mislimo, in tisto, kar nosimo v duši, saj je refleksija naše notranjosti.
Izgovorjene besede delujejo na telo in vsaka beseda lahko povzroči določene spremembe v telesu, to je dokaz moči besede. Beseda drugih se nas lahko dotakne prav tako ali še bolj kot dotik druge osebe. Če je dobra, nam dene, če je osorna, nas zaboli ali rani. Lahko doseže, da se nam zatresejo kolena, lahko nam vlije moči, da se dvignemo, nam da zalet in prikliče željo po vztrajanju. Otroci iz družin, v katerih ni toplih besed, dobesedno obolevajo zaradi pomanjkanja srečnih občutkov v telesu. In zakaj se odrasli tako radi pogovarjamo s prijetnimi ljudmi? Tudi zato, ker prijeten pogovor spremeni naše občutenje telesa.
Naše telo je stkano iz besed, ki so jih zasejali v nas. Priporočilo poslanca Muhammeda, a.s., je, da govorimo tisto, kar je lepo, in na lep način sejemo besede v druge, saj je ravno z lepim odnosom in izbranimi besedami poslanec Muhammed, a.s., pridobil srca ljudi. Njegove besede so še danes žive skozi hadise in živijo že stoletja. Vzvišeni Bog v Kur’anu pravi: ”Povej mojim vernikom, naj govorijo samo lepe besede …” (Al Isra, 53)
Poleg priporočila poslanca Muhammeda, a.s., ali govorimo dobro ali izberimo molk, sta koristna tudi nasveta o izogibanju brezkoristnemu govoru in prepovedi praznega in brezpredmetnega razpravljanja. Človek zelo pogosto vstopa v razprave in pri tem navaja argumente samo zato, da uveljavi svoje stališče, pri tem pa resnico in realnost potisne na drugo stran. Pri tem postaneta govor in polemiziranje sama sebi cilj. Usmerimo besede v prijeten pogovor, konstruktiven dialog, ki bogati naše misli in srca. Osebe, ki nas lahko pozorno poslušajo in sprejemajo naša stališča, pa spodbujajo srečne občutke v našem telesu. Po pogovoru, v katerem slišimo dobre in pozitivne besede ter začutimo podporo, se naša krvna slika spremeni. V telesu imamo več protibolečinskih snovi in obrambne celice delujejo bolj živahno. Besede imajo torej svojo moč, večjo, kot lahko pomislimo.
Besede, besede, besede, … Ne moremo se jim izogniti in ne moremo pobegniti iz njihovih okvirov. Lahko so naš najboljši prijatelj ali najhujši sovražnik, odvisno od tega, ali smo mi njihovi gospodarji ali one gospodujejo nam.
Ela Porić