Zbor Islamske skupnosti (Zbor) je najvišji predstavniški in zakonodajni organ Islamske skupnosti, ki pri svojem delu sledi principu »islamske šure«.

Število predstavnikov v Zboru je vezano na število članov Islamske skupnosti, in sicer če ima medžlis:

· do vključno 500 članov, izvoli enega (1) predstavnika v Zbor;

· od 501 do vključno 1000 članov, izvoli dva (2) predstavnika v Zbor;

· 1001 in več članov, izvoli tri (3) predstavnike v Zbor. Dva (2) predstavnika v Zbor imenuje mufti iz vrst uslužbencev Islamske skupnosti.

Predstavniki v Zboru so lahko polnoletni slovenski državljani s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, z najmanj peto (V.) stopnjo izobrazbe, so najmanj dve (2) leti člani Islamske skupnosti in niso člani izvršnih organov Islamske skupnosti.

Predstavnik v Zboru je lahko tudi član z eno stopnjo nižjo izobrazbo, če ima vsaj pet (5) let delovnih izkušenj kot aktivni član v organih Islamske skupnosti.Mandat predstavnikov v Zboru traja štiri (4) leta.

Zbor je sklepčen, če je na seji navzoča več kot polovica (1/2) izvoljenih predstavnikov. Zbor sprejema sklepe z večino opredeljenih glasov navzočih predstavnikov. Dvotretjinska (2/3) večina glasov vseh predstavnikov je potrebna za sprejem sklepa o:

· spremembi oziroma sprejemu novega statuta in

· drugih dejanjih, predvidenih s tem statutom. 64. člen Predstavnike v Zbor Islamske skupnosti volijo neposredno skupščine medžlisov, volitve se izvedejo skupaj z volitvami v organe medžlisa.

Zbor Islamske skupnosti sprejme podrobnejše predpise o izbiri, volitvah, imenovanjih in pogojih za muftija ter druge organe Islamske skupnosti.

Delo Zbora Islamske skupnosti vodijo predsednik in dva podpredsednika. Izberejo se s tajnim glasovanjem na prvi konstitutivni seji. Seje Zbora so javne, razen če Zbor obravnava zadeve zaupne narave. Delo Zbora Islamske skupnosti je urejeno s Poslovnikom o delu Zbora.

Zbor kot najvišje predstavniško in zakonodajno telo:

1. sprejema statut in splošne predpise v mejah svojih pristojnosti, predvidenih s

tem statutom;

2. sprejema proračun, finančni načrt in zaključni račun;

3. sprejema poslovnik o svojem delu;

4. daje smernice za delo vseh organov Islamske skupnosti;

5. ustanavlja ustanove, organizacije, sklade, komisije, svete, pravne osebe in

druga telesa Islamske skupnosti;

6. sprejema poročila o delu Mešihata in Nadzornega odbora;

7. na predlog muftija voli in razrešuje člane Mešihata;

8. na predlog Mešihata imenuje člane izvršnih odborov medžlisov;

9. voli in razrešuje predsednike ter člane posebnih organov in teles;

10. imenuje predstojnike ustanov in organizacij, katerih ustanovitelj je Islamska

skupnost;

11. sprejema splošne predpise o upravljanju, ravnanju in uporabi premoženja

Islamske skupnosti;

12. sprejema splošne predpise o volitvah in imenovanjih v organe Islamske

skupnosti;

13. sprejema predpise o načinu dela Zbora;

14. sprejema predpise o uporabi zastave in znaka Islamske skupnosti;

15. sprejema in potrjuje poročila o delu Mešihata, posebnih organov in teles ter

organizacij, katerih ustanovitelj je Islamska skupnost;

16. sprejema dokončne sklepe v primeru pritožbe zoper Mešihat ali druge organe

Islamske skupnosti;

17. v skladu s statutom in predpisi, sprejetimi na podlagi statuta, odloča o

ustanovitvi novih medžlisov;

18. sprejema odločitve o razpisu volitev;

19. odloča o višini članarine in drugih dohodkih Islamske skupnosti;

20. opravlja druga dela in naloge v skladu s tem statutom.

Zasedanja Zbora so redna in izredna.

Redna zasedanja Zbora se praviloma vsako leto sklicujejo v mesecu marcu in oktobru. Izredno zasedanje Zbora Islamske skupnosti skliče predsednik Zbora zaradi izrednih okoliščin, in sicer kadar to zahteva:

· Mešihat;

· mufti ali

· najmanj ena tretjina (1/3) predstavnikov v Zboru. Zahteva za sklic izrednega zasedanja Zbora mora biti pisno obrazložena. Če predsednik Zbora ne skliče izrednega zasedanja v petnajstih (15) dneh po prejemu pisne zahteve, lahko izredno zasedanje Zbora skliče predlagatelj sam.

Zbor sklicuje in vodi predsednik Zbora, v njegovi odsotnosti pa eden od podpredsednikov. Administracijo sej in Zbora kot organa vodi tajnik Mešihata.

Zbor ima lahko stalne in občasne delovne komisije.

Zbor sprejme Poslovnik o delu Zbora, kjer se opredeli podrobnejša metodologija sklicevanja in vodenja sej Zbora oziroma njegovega dela.

Sabor Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini je najvišje predstavniško in zakonodajno telo Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini.

V skladu z določili Ustave Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini (BiH) Islamski skupnosti v Republiki Sloveniji pripadajo v Saboru Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini tri (3) predstavniška mesta. Predstavnike v Sabor Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini na javnem glasovanju med sabo izvolijo predstavniki v Zboru Islamske skupnosti.

Predstavnik v Saboru Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini je lahko slovenski državljan s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, končano najmanj peto (V.) stopnjo izobrazbe, ima vsaj pet (5) let izkušenj z delom v organih Islamske skupnosti in je njen član vsaj deset (10) let. Prednost imajo kandidati z višjo stopnjo izobrazbe in kandidati, ki imajo daljše izkušnje v organih Islamske skupnosti.